VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d.o.o.

Miklošičeva cesta 4
1000 Ljubljana
T: +3861 244 18 00
F: +3861 244 18 06
E-pošta: info@vinskadruzba.si

Že 45 let povezujemo tržne leaderje

Zgodovina VDS - delujemo že 45 let


LETO

NAJPOMEMBNEJŠI DOGODKI

   

 2010

VDS je še vedno edina profesionalno organizirana združba vinarjev, ne glede na to, da se z vinarskimi vsebinami delno ukvarjajo GZS, KGZS, ZDVVS, Vinis, Belvin, ki vstopajo v panogo predvsem po ozki interesni plati. Sodelovali smo pri mnenjih o motnosti vina, uvedbi novih kategorij vina v skladu z uredbo 479 in pri spremembah ukrepov 123, 133, tržnega reda za vino, registra, urejanje obsega vinogradniških površin, novega ukrepa de minimis za trsničarje, itd… Dočakali smo tudi padec zakonodaje o bio vinih, saj niti pet letni ORWINE projekt ni pripomogel k jasni definiciji bio vin. Pri izdelavi podrobnejših sektorskih podatkov smo vendarle le malo napredovali s pomočjo sodelovanja z dr. A. Kuharjem, vendar davčnih podatkov na MF ni moč pridobiti. O teh vsebinah smo družbenike redno obveščali. Organizirali smo tri tuje sejemske nastope. Na sejmu Prowein smo organizirali novinarsko degustacijo pod vodstvom g. Jörga Sieversa, pred sejmom izdali prilogo Sloweinen 2010 v Weinwirtschafu ter poslali paket vin »Sommerweinen aus Slowenien«. Na sejmu VinItaly smo organizirali novinarsko konferenco, posneli intervju za RAI Trst, sodelovali v kmetijski oddaji. Imeli smo oglas v reviji Harpers, v katerem smo pred londonskim nastopom najavili kje in kdo se bo predstavil, izdelali letak z navedbo vseh slovenskih vinarjev, pripravili smo CD z osnovnimi podatki o Sloveniji in slikovno ter tehnično gradivo nastopajočih kleti na sejmu. Gostilo smo poljsko novinarko Anno Smolec. Sodelovali pri organizaciji degustacije nizozemskih sommelliejev. V Lonely Planetu o Sloveniji, piše veliko o VDS in njenih družbenikih. Pričeli z oglaševanjem v Nedelu – Odprta kuhinja (trojčki), izpeljali sedmo sezono Slovenskih vinskih zgodb. Vršili smo redno obveščanje družbenikov o vseh pomembnih vsebinah, ki smo jih razdelili med direktorje, tržnike in enologe. Družbenike smo obveščali tudi o različnih spremembah zakonodaj v Rusiji, Češki, Egiptu, VB, ZDA, Litvi in Finski, Nemčiji, Nizozemski. V letošnjem letu smo k že obstoječem kontaktom (FIVS, CIP, CEEV, GAP-G, OIV) dodali še CERVIM (mednarodnih združenje vinogradniških regij na strmih legah) in NYWGA (združenje vinarjev v državi New York). Na povabilo DWV – nemškega združenja vinogradnikov smo na nemškem kongresu predstavili stanje in razvoj vinogradništva in vinarstva na terasah ter izpostavili problematiko marketinških ciljev. Zaščitno znamko slovenskih vin (ZZSV) uporablja le en družbenik. Število podeljenih je na ravni lanskega leta. Za Konzorcij cviček izvajamo evidenco pridelka in podeljevanja zapork.

 2009

 Dokončali smo strateško študijo o tehnološki in tehnični opremljenosti in oddali končno analizo na MKGP. Sodelovali pri pripravi osnutka Strategije kmetijstva v Sloveniji. Sledili smo vsem izvedbenim uredbam, ki izhajajo iz uredbe 479/2008 in njihovim spremembam ter drugim zakonodajnim vsebinam. Potrebno je izvajati marketinški projekt, ki bo vodil k oblikovanju Slovenije, kot nakupne vinske destinacije. VDS obvešča tudi širšo javnost, vključno s profesionalno javnostjo o realnem stanju v sektorju s prezentacijami na trsničarskem posvetu, letnem srečanju ZZS in na prerezu letnika KGZ NG. Prav tako smo ciljne pojme uspešno vgradili v novinarske članke, intervjuje, komentarje. Organizirali smo tri tuje in tri domače sejme, kjer smo izrazito izpostavili Slovenijo s pozicijskimi slogani prilagojenimi glede na trg. Na Proweinu smo se predstavili pod: »Slovenija – Ihr neus Ziel«, v Veroni: »Slovenija – Vino che passione!«, na LIWF: »Slovenija – A Flight of Vines«. Pred nastopom na nemškem trgu smo izdali 4 strani posebne priloge o Sloveniji in njenih vinarjih, v strokovni reviji Weinwirtschaft, pred nastopom v Veliki Britaniji pa smo izdali samostojno prilogo o Sloveniji, in sicer v reviji Harpers. Za družbenike Vinske družbe Slovenije smo v sodelovanju z Nomacorcom organizirali enodnevni mednarodni seminar o obvladovanju kisika v vinu. Poskušali smo implementirati projekt WIM (Wine in Modera), a ker ni zadostnega zavedanja o vsebinah družbene odgovornosti se projekta ni izpeljalo. Prenovili smo projekt Inovativno pitje vina in se prvič z novim, bolj jasnim sloganom OB VINU VODA.VEDNO. prvič predstavili na radgonskem sejmu. Za trsničarski odbor smo naredili analizo stanja v gospodarsko zaostrenih razmerah, predlagali vključitev trsničarjev v program ukrepov vinske reforme, pripravili platformo za krizno komuniciranje, sodelovali pri izdelavi pravilnika za trsno rumenico, prevedli dokumente mednarodnega združenja CIP, vodili evidenco. V letu 2009 smo izdali zaščitno znamko slovenskih vin le še eni kleti, in sicer 1.444.145 kosov, za Konzorcij cviček pa smo podelili 1.827.000 zapork.

2008

Sprejeta vinska reforma, pri oblikovanju katere je sodelovala tudi VDS. Nedvomno je to najpomembnejši pravni dokument tega desetletja. Sodelovali smo pri pripravi ukrepov iz nacionalne ovojnice, ukrepu 133, pri pripravi same uredbe o tržnem redu, v skupini za vinsko reformo. Kot člani CEEV smo bili dobro obveščeni tudi o nastajanju panožne zakonodaje pri Evropski komisiji, o čemer smo družbenike redno obveščali. Padel je Zakon o promociji. Izdelali smo strateško študijo o tehnološko tehnični opremljenosti večjih tržnih pridelovalcev, v katero smo vključili 16 kleti oz. vinarjev. Raziskava bo služila kot zelo dobro orodje za bodoče odločitve pri enološko marketinških investicijah. S pomočjo izobraževalne delavnice smo izluščili bodočo vizijo, dolgoročne in strateške cilje VDS. Postali smo upravičenci pri javnih razpisih, kar do sedaj nismo bili. Za TO smo naredi letno anketo, organizirali dve seji, seminar, strokovno ekskurzijo na Madžarsko ter sodelovali pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov. V letu 2008 smo podelili zaščitno znamko slovenskih vin za štiri klet, in sicer 1.612.100 kosov. Za Konzorcij cviček smo podelili 1.522.000 zaščitnih zapork, organizirali smo domače sejemska nastopa ter Slovenske vinske zgodbe. Za enologe smo organizirali predavanje dr. Klemena Lisjaka o sauvignonih iz Nove Zelandije ter dr. Denisa Rusjana o vinogradniških vsebinah, s katerimi bi lahko kandidirali za ciljne raziskovalne projekte. Poleg Slovenskih vinskih zgodb smo v Etnografskem muzeju v času razstave povezane z vinskimi vsebinami organizirali šest vinskih zgodb. Med pomembnejše degustacije, ki smo jih pomagali organizirati je tudi degustacija Alpe Adria, na kateri s sodelovali naši družbeniki in na kateri sta metliška in krška klet za svoja vina dobili posebno priznanje. V mesecu oktobru smo organizirali strokovni seminar na temo mednarodnega trženja ter slogovnih prilagoditev naših vin, ki je vključevala tudi benchmarking degustacijo pod vodstvom g. Jörg Sievers iz Weinwirtschafta. Norveški novinar Stein Egeberg je poskrbel za nekaj objav o slovenskih vinih v profesionalnem tisku na Norveškem, svobodna novinarka Antje Seeling pa je pod okriljem VDS obiskala nekaj vinarjev in objavila članek v nemškem tisku. Z novinarko Helen Windl, IWSR smo opredelili prodajne razmere na slovenskem trgu. Na naše povabilo je Slovenijo obiskala novinarka Simone Zarmati Diament, glavna dopisnica časopisa The Courier, ki pokriva vzhodno obalo ZDA, srednjo Ameriko in ima v Miamiju pomembne gastronomske dogodke, kakšnega smo izpeljali v septembru. Na A Tribute To Florida's Chefs so kuharski mojstri k našim vinom ponudili svoje specialitete. Na internetni strani so se pod naslovom Wine's of Slovenia predvajali zvočnik intervjuji briške, vipavske in koprske kleti. Organizirali smo tri tuje in tri domače sejme, pred sejmom Prowein smo izdali Dossier Slovenien v reviji Weinwirtschaft. Še naprej vzdružjemo redne stike s FIVS, CEEV, GAP GROUP in CIP.

 2007

Celo leto je v znaku evropske vinske reforme. Veliko se govori o krčitvah in o podporah, ki naj bi bile stimulativno naravnane v prvem letu, potem pa naj bi padale do petega leta, ko se ukinejo. Glavna kritika reforme se nanaša na neambiciozno promocijsko naravnanost, na nepotrebnost nekaterih ukrepov za katere se meni, da ne bodo učinkoviti (npr.zelena trgatev) ter na sporno uvedbo namiznih vin, ki lahko nosijo označbo sorte in letnika. Severne države nasprotujejo prepovedi obogatitve s saharozo. V VDS menimo, da je potrebna temeljita reforma, ki jo je potrebno videti kot priložnost in ne kot nevarnost. Reforma je nedvomno najpomembnejši dogodek v tem desetletju. S širitvijo PR dejavnosti na angleškem trgu ter ob dobrih ocenah iz londonskih ocenjevanj se ponovno poveča zanimanje za slovenska vina. Uspešno nastopimo na Proweinu, Vinitalyju in londonskem sejmu, kar so naši najpomembnejši nastopi v tujini. Na Proweinu smo k sodelovanju že tretje leto zapored povabili Vino Štajerska in s tem pokazali celostno ponudbo velikih in manjših pridelovalcev. Razširili smo sodelovanje z nemško revijo Weinwirtschaft. Na Vinitaly ponovno predstavimo nekatera štajerska vina. Zaradi odmevnega nastopa na londonskem sejmu dobimo tudi dve objavi v Harpersu, pri čemer angleški novinarji med državami vzhodne Evrope Slovenijo postavijo na kakovostni vrh. Nova blagovna znamka »Slovenija –moja vinska dežela« se pojavi na etiketah družbenikov. Dogodi se pomembna celostna grafična prenova v vipavski, kraški in ptujski kleti. Vinakoper predstavijo originalno steklenico za refošk. V tem letu je mnogo obletnic, poleg naše še v briški, koprski, ormoški in radgonski klet. Za družbenike je leto 2007 šampionsko, ker toliko pomembnih medalj z mednarodnim ocenjevanj še niso dobili. Izpeljali smo vrsto degustacij, raznih promocijskih dogodkov ter napisali na desetine PR informacij in člankov za medijske hiše doma in v tujini. VDS skupaj s CEEV sodeluje pri oblikovanju evropskega projekta DIM – Drinking in Moderation ter načrtuje srečanje GAP-Grup v Sloveniji v naslednjem letu. Veseli nas, da smo v strateškem načrtu 2003/2007 napovedali, da bo Slovenija postala nakupna vinska destinacija, saj se napovedi počasi udejanja. Čeprav večina domačih in tujih poznavalcev namenja a pozornost predvsem belim vinom letnik 2007 izkaže, da se nam obetajo takšna rdeča vina kot jih v preteklosti še nismo imeli. Leto sklenemo z izdajo preglednice, drobne knjižice, ki opiše vseh štirideset let.

 2006

 PSVVS, d.o.o. Ljubljana se preimenuje v Vinsko družbo Slovenije, d.o.o. s sedežem na Kongresnem trgu v Ljubljani, pri čemer obdrži vse vinogradniške in vinarske vsebine, kot v preteklost, vendar s poudarkom na enološko marketinški usmeritvi, saj menimo, da moramo razširiti trženjska znanja. Sklep vlade RS potrdi reprezentativnost naše organizacije. Poleg tega se v panogi dogaja generacijski premik. Na vodilna mesta prihajajo mlajši ljudje, ki se močneje zavedajo, da s spremembo sloga slovenskih vin zahteva sodobni trg. Po daljši razpravi v parlamentu (dve ali tri vinorodne dežele) je 6. oktobra sprejet Zakon o vinu (Ur. list št. 105/06). V strokovnih krogih se prične razprava o evropski vinski reformi. Pričakujejo se velike spremembe, ki vključujejo krčitve, ukinitev do sedanjih tržnih ukrepov ter prepoved uporabe saharoze. Ustanovimo Slovenski vinogradniški kolegij, ki povezuje najpomembnejše strokovnjake in znanstvenike. Kolegij ne deluje znotraj Vinske družbe in ima enak namen kot Slovenski vinarski kolegij, kar pomeni, da pomaga poiskati umne rešitve, kadar nastopijo različni interesi. V EU nastaja nova alkoholna paradigma. Pričakovana reforma ni vzrok, ampak posledica kriznih razmer v evropskem vinogradništvu in vinarstvu. Vedno več se govori o trajnostnem razvoju panoge, zato tudi v VDS oblikujemo štiri nove vsebinske projekte: Posadite si kozarec vina (s cepljenko v lični embalaži, ki jo dobi 500 pomembnih posameznikov, opozorimo na potrebo po stabilnem poslovnem okolju), Inovativno pitje vina, Varna vožnja s kozarcem vina in Zdravilna prihodnost vina.
Pojavijo se močnejše korporativne oglaševalske akcije posameznih kleti. Organiziramo seminar z mednarodno udeležbo: Ali etiketa proda vino? Na seminarju sodeluje svetovno najbolj znana oblikovalska agencija Amphora Desigen iz Londona, predstavnik nemške zveze vinogradnikov ter Angela Muir, ki nosi prestižni naziv Master Of Wine. Naši sejemski nastopi dobijo novo podobo, z novo kolektivno blagovno znamko v podobi stiliziranega grozda in logotipom Slovenija, brez angleške ali nemške izpeljanke ter pozicijskim sloganom – moja vinska dežela, ki se na tujih trgih spreminja, glede na modo in trende. Izdelamo novo celostno podobo, vključno z internetno stranjo: www.vinskadruzba.si V letu 2006 smo izrazito povečali PR aktivnosti, tako smo na primer imeli redna mesečna poročanja za Radio Slovenija o razmerah v vinogradništvu, vinarstvu in predvsem trženju. Prav tako smo povečali financiranje promocijskih aktivnostih iz lastnih sredstev in prvič nastopili na Ljubljanskem pomladnem velesejmu na Gospodarskem razstavišču. Izdelali smo program za generično promocijo z namenom, da kandidiramo za evropska sredstva. Obnovili smo sodelovanje pri podelitvah Medijskega Bakhosa na Slovenskem festivalu vin. Na povabilo GAP – Group, ki povezuje največje multinacionalke za proizvodnjo in distribucijo pijač, smo se udeležili srečanja v Miamiju in predstavili projekt Inovativno pitje vina ter organizacijo in delovanje panoge v Sloveniji. Letnik 2006 je bil količinsko manjši kot povprečje med leti 2001-2005. Pričakuje pa se nadpovprečna kakovost, zato se ponovno pojavi slogan o letniku stoletja. Za družbenike je to zelo uspešen letnik, saj so vina na domačih in tujih ocenjevanjih prejela toliko medalj kot že dolgo ne.

 2005

 Vremenski pogoji za trto so ugodnejši kot prejšnje leto. Temperature v vegetacijo so višje, junija je manj padavin, žal pa več v avgustu in septembru, kar povzroči več težav z zaščito in več gnilobe grozdja. Pokaže se znanje vinogradnikov, ki v nasadih z zmerno obremenitvijo in dobro izvedenimi ampelotehničnimi deli uspejo pridelati kakovostno grozdje. Značilnost tega letnika je večinoma dobra vsklajenost med alkoholom, kislinami in skupnim ekstraktom vin. Na pregledu prav dobrega letnika je v Mariboru ocenjenih od 32 članske komisije 113 vzorcev normalne trgatve in 18 vzorcev posebne zrelosti in načina trgatve. Najboljše vino običajne trgatve je chardonnay iz mariborskih vinogradov, med predikati pa mariborski laški rizling suhi jagodni izbor. PSVVS ustanovi Slovenski vinarski kolegij, ki povezuje najuglednejše znanstvenike in strokovnjake z namenom, da pomagajo pri razvoju panoge. Kolegij ne deluje kot organizacijska enota PSVVS. Ustanovili smo ga zato, da bi v primeru zelo različnih interesov našel pameten kompromis. Vstopita nova družbenika: Brič d.o.o. in Čarga 1767, v TO pa vstopi Marko Toplak. Na KŽS-ju v sodelovanju z Medicinsko fakulteto organiziramo okroglo mizo: Zdravilna prihodnost vina. Izpeljemo degustacijo vin za kupce verige Spar iz celega sveta (Spar Wine Masterclass). Na povabilo dr. Nickeninga iz nemškega združenja DWV sodelujemo na okrogli mizi East Weat Forum na Dunaju. Postanemo član največje vinarske organizacije v EU CEEV. Vpeljemo novo kolektivno blagovno znamko »Slovenija – moja vinska dežela«, ki bo v bodoče obeležila vse naše javne nastope.
Slovensko trničarstvo se znajde v težavnih okoliščinah, saj se obnove ne povečujejo, zato zaloge trsnih cepljenk rastejo. V Ljubljani organiziramo mednarodno skupščino trsničarjev– CIP ter z njimi obiščemo trsnico v Vrhpolju ter vipavsko klet. Na GZS pripravimo seminar z mednarodno udeležbo na temo mednarodnega trženja slovenskih vin. Sodelovali smo pri vinski zakonodaji, ki je pripeljala do združevanja okolišev na Štajerskem. Predlagali smo, da bi v Sloveniji imeli samo dve deželi, a predlog ni bil sprejet. Pri spremembah dohodninskega zakona smo zainteresiranim institucijam posredovali mnenje, da se ne strinjamo s poslabšanjem prihodkovnega položaja manjših vinogradnikov. Zaradi enakopravne tržne tekme naj država poskrbi za zmanjšanje sive ekonomije. Za MKGP izdelamo protokol za delo s tujimi novinarji, ki pridejo v Slovenijo in promocijski načrt za večjo prepoznavnost Slovenije, kot vinorodne dežele. Na vinogradniško vinarskem posvetu Podravja v Ljutomeru predstavimo svoje videnje tržnih priložnostih za štajerska vina.

 2004

 Vremenski pogoji za trto so manj ugodni. Bilo je leto nekaj nižjih temperatur in z več padavin v vegetaciji, kar je otežilo varstvo trte. Pridelek je bil skromnejši za skoraj tretjino. Maja 2005 so v Podravju ocenili 133 vzorcev (običajna trgatev 107, predikati 22, penine 4). V prav dobrem letniku sta najboljši oceni pri običajnih trgatvah prejela sivi pinot iz Haloz in traminec iz Radgone, pri predikatih pa laški rizling suhi jagodni izbor Šmarska-virštajnskega okoliša. Najvišjo oceno penin je prejela muškatna iz Ormoža. Na 28. Svetovnem kongresu za vinsko trto in vino prenovljene Mednarodne organizacije za trto in vino na Dunaju mag. Alenka Fatur in mag. Zdenko Rajher predstavita v Komisiji III. - Ekonomija-pravo odmeven referat o kolektivnih blagovnih znamkah za slovenska vina. PSVVS se iz Celja preseli na Kongresni trg v Ljubljani. Središčna lega pripomore k boljšim stikom tako z državnimi institucijami kot z medijskimi hišami ter tujimi novinarji. Zmanjša se število zaposlenih iz 6 na 3. Ustanovljen je kolegij enologov in kolegij komercialnih direktorjev z namenom, da bi enologijo bolje povezali s trženjem, saj ugotavljamo, da med različnimi strokami ni zadostnega sodelovanja.
V kontroli integrirane pridelave grozdja je že preko 5200 ha vinogradov, kar pokriva več kot polovico vseh vinogradov vključenih v integrirano pridelavo. Izvedbo kontrol izvajajo strokovnjaki BF, ki jih vodi dr. Zora Korošec Koruza.
V Cankarjevem domu pripravimo povsem nov image dogodek z imenom Vinoreja, katere zvezdni trenutek je bila degustacija najstarejših vin iz kleti družbenikov, med katerimi blesti letnik 1927 iz ptujske kleti. V Brdih pripravimo pregledno degustacijo za enega najbolj uglednih angleških trgovcev - Berkmann Wine Cellars, kar pripelje do ponovnega izvoza slovenskih vin na angleški trg. V angleški reviji Harpers in časopisu Financial Times sta objavljena odmevna članka o slovenskih vinih. Vstop Slovenije v EU nedvomno poveča prepoznavnost Slovenije – kot vinorodne dežele, saj v tem letu izpeljemo celo vrsto promocijskih dogodkov doma in v tujini ter gostimo vinske novinarje iz Velike Britanije, Irske, Švice, Francije, Nemčije in ZDA. V času londonskega sejma CNN in BBC izpostavita Slovenijo kot novo vinsko destinacijo. Mednarodne povezave smo razširili s sodelovanjem z GWS (Kanada), CEEV (Bruselj) in IWSR(VB). Uspešno smo sodelovali pri ustanovitvi organizacij proizvajalcev – OP, ki naj kot ukrep novega tržnega reda bistveno pripomore k večji prepoznavnosti slovenskih vin.
Ministrstvo za zdravje poskuša znižati dovoljeno vsebnost etanola v krvi pri voznikih iz 0,5 na 0,2 promila. S pridobljenimi podatki iz celega sveta pokažemo, da želeno zmanjšanje ne bo dalo pričakovanih učinkov ter da gre za prohibistično naravnano politiko, ki se je že v preteklosti izkazala za neuspešno. Poskus ne uspe.

 2003

 Vremenski pogoji so ponovno neobičajni,. Trta prične cveteti v Podravju že sredi maja, poletje je sončno in vroče, trgatev mnogo ranejša. Padavin je manj, pomanjkanje vlage čutijo zlasti tla siromašnejša s humusom. Na ocenjevanju v maju 2004, ki jo obeleži 110 let Kmetijski zavoda v Mariboru je ocenjenih 91 vin običajne trgatve, 37 vin posebne zrelosti in 7 penin. Najbolje ocenjeno vino običajne trgatve je traminec iz Kapele, pri predikatih pa ledeno vino renskega rizlinga in traminec suhi jagodni izbor iz Haloz. Pod naslovom Zgodba o trti in vinu pripravimo že tretjo dopolnjeno izdajo namenjeno mladim na seminarjih po šolah.
Ob 10. letnici članstva PSVVS v FIVS-u, ta mednarodna organizacija izvede svojo 53. Generalno skupščino v Portorožu, Slovenijo obiščejo predstavniki največjih multinacionalk, evropske komisije, evropskega parlamenta, Mednarodnega urada za trto in vino in nacionalnih vinarskih združenj iz 18 držav. V Slovenijo pripeljemo pomembnega kupca Marks&Spencer in v Dobrovem organiziramo pregledno degustacijo za vina družbenikov. Na sejmu v Londonu predstavimo »nov« slog vin in vzbudimo precejšen interes pri novih kupcih. Potrdi se, da je enološko marketinška usmeritev, ki smo jo pripravili skupaj s CWI, pravilna in bo imela še dolgoročne učinke. V Dublinu in Stocholmu izpeljemo dve zelo profesionalni predstavitvi ob sodelovanju obeh veleposlaništev. Na obeh dogodkih imamo dober obisk najpomembnejših piscev in kupcev. Dogodka bi morala postati model za promocijske predstavitve kjer koli na svetu. Povečanje DDV pri vinu od 8,5 % na 20%. V naslednjih treh mesecih prodaja zaniha, malo prodajen cene pa se povečajo za več kot je razlika med davkoma. Povečanje DDV-ja je za vinarje kar hud udarec.
Izdelamo novo grafično podobo, ki poenoti izgled vseh tiskovin, pri čemer izrazito izpostavimo Zaščitno znamko slovenskih vin (ZZSV). Kljub povečanju podeljenih zaščitnih znamk ugotavljamo, da se življenjska doba največje in zelo pomembne kolektivne blagovne znamke slovenskih vin izteka. Uporaba zaščitne znamke za družbenike ni več obvezna. Razpravlja se o grafični in vsebinski prenovi. Zgodijo se prve Slovenske vinske zgodbe v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. To so eno urne degustacije s komentarji, pri katerih obiskovalci spoznavajo vina v parih, kar jim omogoča neposredno primerjavo, kar je vsekakor nov koncept. Vsakič je prisoten vinar, kot avtor vin in tisti, ki odkriva vinske skrivnosti. Ugled vin družbenikov raste, kot tudi tržni delež vin v gostinstvu.
Na Otočcu se odvija 2. slovensko vinogradniško vinarski kongres, ki ga organizacijsko izpelje PSVVS. Okoli 500 udeležencev nedvomno dokaže, da se panoga prebuja in išče nov zalet. Zbrani podatki se natisnejo v zbornik in nekateri članki, posebno tisti o pregledu stanja vinogradništva, postanejo največkrat citirani. Na kongresu, ki ima moto Vinogradi in vina za tretje tisočletje je predstavljen naš referat Znanja o trti in vinu v programih strokovnega izobraževanja, ki kritično predstavi deleže teh vsebin v prenovljenih programih srednjih, višjih in visokih šol ter fakultet ter jih primerja s programi v Franciji in Nemčiji. Kot poster so na kongresu predstavljene kolektivne blagovne znamke za vina v Sloveniji. V 33 letih (1969-2001) je podeljenih okoli 456.804.000 zaščitnih znamk 22 kletem in v štirih letih 7.206.500 kosov zaščitnih znamk slovenskih deželnih vin. D. Brejc na kongresu predlaga, da bi morali vsi vinarji na zamaške napisati »Slovenija«, ker je prepoznavnost države še vedno majhna. Nadaljuje se izobraževanje sommelierov I. stopnje in prvič izvedemo II. stopnjo tega izobraževanja. Pridelovalci v Ljutomersko-ormoških goricah po strogem pravilniku podeljujejo izbranim vinom Šipona poseben znak kakovosti "Klub Šipon". Za slovensko integrirano pridelavo grozdja bi lahko pričeli uporabljati znak "Siničke" (v drugi barvi kot za integrirano pridelavo sadja). Podelili prve navojne zaporke z znakom Konzorcija cviček. Cviček izkaže izjemno prodajno rast in visoko ceno. Konzorcij je z novo nepovratno litrsko embalažo pomagal iz cvička narediti prodajno kategorijo.
Začne se uspešno sodelovanje z mednarodno svetovalno firmo Cellarworld International, v Slovenijo pridejo prvi »leteči enologi«, ki sodelujejo v vinifikaciji v treh kleteh. Projekt tujih enologov razgiba celotno enološko srenjo. Izmenjujejo se zelo naklonjena in izrazito nenaklonjena mnenja. Sledijo tudi odmevi v dnevnem časopisju, saj nekateri ne razumejo, da moramo spremeniti slog vin v prid večjih prodajnih priložnosti na mednarodnem trgu. Skupaj s TVS steče nov promocijsko izobraževalni projekt 10 kulinaričnih oddaj »Okus po vinu«. S tem prvič vstopimo v razumevanje generične promocije, kar pomeni, da ne smemo omeniti drugega kot kakovosti, geografskega porekla ali sorte ter vina kot generičnega pojma. V oddajah nastopajo znane javne osebnosti. Z oddajami poskušamo dopovedati, da moramo vino razumeti kot civilizacijsko dobrino in tudi kot blago, ki ga je potrebno prodati. Zaradi oglaševalskega zakona pa oddaje zadane le možnost predstavitev po 21.30 uri.. PSVVS je podeljena koncesija za kontrolo Integrirane pridelave grozdja in vina (IPGV). Pred tem pa se skupaj s sodelavci iz Fakulteta za kmetijstvo v Mariboru in Kmetijskim zavodom v Mariboru 2 leti pripravlja izvedba projekta. PSVVS pri tem nudi organizacijsko platformo, saj ni druge organizacije, ki bi to izpeljala.

 2002

 Na Otočcu se odvija 2. slovensko vinogradniško vinarski kongres, ki ga organizacijsko izpelje PSVVS. Okoli 500 udeležencev nedvomno dokaže, da se panoga prebuja in išče nov zalet. Zbrani podatki se natisnejo v zbornik in nekateri članki, posebno tisti o pregledu stanja vinogradništva, postanejo največkrat citirani. Na kongresu, ki ima moto Vinogradi in vina za tretje tisočletje je predstavljen naš referat Znanja o trti in vinu v programih strokovnega izobraževanja, ki kritično predstavi deleže teh vsebin v prenovljenih programih srednjih, višjih in visokih šol ter fakultet ter jih primerja s programi v Franciji in Nemčiji. Kot poster so na kongresu predstavljene kolektivne blagovne znamke za vina v Sloveniji. V 33 letih (1969-2001) je podeljenih okoli 456.804.000 zaščitnih znamk 22 kletem in v štirih letih 7.206.500 kosov zaščitnih znamk slovenskih deželnih vin. D. Brejc na kongresu predlaga, da bi morali vsi vinarji na zamaške napisati »Slovenija«, ker je prepoznavnost države še vedno majhna. Nadaljuje se izobraževanje sommelierov I. stopnje in prvič izvedemo II. stopnjo tega izobraževanja. Pridelovalci v Ljutomersko-ormoških goricah po strogem pravilniku podeljujejo izbranim vinom Šipona poseben znak kakovosti "Klub Šipon". Za slovensko integrirano pridelavo grozdja bi lahko pričeli uporabljati znak "Siničke" (v drugi barvi kot za integrirano pridelavo sadja). Podelili prve navojne zaporke z znakom Konzorcija cviček. Cviček izkaže izjemno prodajno rast in visoko ceno. Konzorcij je z novo nepovratno litrsko embalažo pomagal iz cvička narediti prodajno kategorijo.
Začne se uspešno sodelovanje z mednarodno svetovalno firmo Cellarworld International, v Slovenijo pridejo prvi »leteči enologi«, ki sodelujejo v vinifikaciji v treh kleteh. Projekt tujih enologov razgiba celotno enološko srenjo. Izmenjujejo se zelo naklonjena in izrazito nenaklonjena mnenja. Sledijo tudi odmevi v dnevnem časopisju, saj nekateri ne razumejo, da moramo spremeniti slog vin v prid večjih prodajnih priložnosti na mednarodnem trgu. Skupaj s TVS steče nov promocijsko izobraževalni projekt 10 kulinaričnih oddaj »Okus po vinu«. S tem prvič vstopimo v razumevanje generične promocije, kar pomeni, da ne smemo omeniti drugega kot kakovosti, geografskega porekla ali sorte ter vina kot generičnega pojma. V oddajah nastopajo znane javne osebnosti. Z oddajami poskušamo dopovedati, da moramo vino razumeti kot civilizacijsko dobrino in tudi kot blago, ki ga je potrebno prodati. Zaradi oglaševalskega zakona pa oddaje zadane le možnost predstavitev po 21.30 uri.. PSVVS je podeljena koncesija za kontrolo Integrirane pridelave grozdja in vina (IPGV). Pred tem pa se skupaj s sodelavci iz Fakulteta za kmetijstvo v Mariboru in Kmetijskim zavodom v Mariboru 2 leti pripravlja izvedba projekta. PSVVS pri tem nudi organizacijsko platformo, saj ni druge organizacije, ki bi to izpeljala.

 2001

 Položaj na vinskem trgu se ni izboljšal, prodaja pada in zaloge obilnih letin še vedno vplivajo na cene. Razpravljamo o pravilnikih za kakovost in za označevanje vin. Po treh letih trdih pogajanj je končno podpisan vinski sporazum z EU, ki zagotavlja izvozno kvoto. Na razpis za članstvo v Združenju IPGV se je prijavilo 630 pridelovalcev, vključenih je bilo 508 s 4320 ha vinogradov. Oktobra je stekel ponovno javni poziv, prijavilo se je 764 novih pridelovalcev, ki so leta 2002 pričeli z uvajanjem integrirane pridelave grozdja v svojih nasadih. Natisnjen je bil priročnik s Pravilnikom in Smernicami IPGV, ki so ga vsi pridelovalci te pridelave prejeli na obveznem izobraževanju v okviru specialistične službe. Obseg pridelave cepljenk je dosegel 2,834.540 kosov I. razrednih., prodanih doma je okoli 2 milijona, izvoženo 684.155 kosov. Realizirana je bila strokovna ekskurzija trsničarjev v Švico z obiskom trsničarjev ter kleti in raziskovalnih organizacij. Naša predstavnika sta se udeležila letnega zasedanja CIP na Sardiniji (Cagliari). Zasedanj AREV-a v tem letu (Logroño, Madrid) se nismo udeležili, prav tako ne Kongresa OIV v Avstraliji (Adelaide). Naša skupščina Fonda za vino je sprejela predlog Pravilnika o njegovem delovanju, ki naj bo organizacijska enota skupnosti. Pripravila ga je posebna delovna skupina na osnovi avstrijskih izkušenj. Cilji Fonda so: povečanje izvoza, izboljšanje prepoznavnosti naših vin ter izdelava bilanc vina.. Opravili smo skupni nastop na petih domačih sejmih in prav toliko tujih sejmih, prvič na Svetu vina v Beogradu. Zelo bogata je bila tudi promocijska dejavnost, nadaljevali so se seminarji in pokušnje na šolah in fakultetah. V obdobju decembra 2000 - junij 2001 smo ob tesnem sodelovanju s strokovnimi učitelji in predavatelji izvedli na 8 srednjih in dveh višjih šolah seminarje za 1063 dijakov oz. učencev in 168 slušateljev - študentov višjih šol. Na obeh fakultetah je bilo vključenih 190 študentov. Ponatisnili smo knjižico Vino in mladi. Na SŠGT Maribor zaključi šolanje že osma generacija sommelierov I. stopnje, pripravimo program za II. stopnjo. Izvedeno je bilo študijsko potovanje v Francijo z obiskom pomembnih izvoznikov vina v Burgundiji in Južni Franciji . Pomembni sta bili tudi strokovno ekskurziji v Italijo (Vinitaly Verona) in Nemčijo (Intervitis Stuttgart). Potekale so intenzivne priprave na domači kongres, katerega glavni pokrovitelj bo MKGP, podprla ga je tudi Krka Novo mesto. Pričel se bo 31. januarja 2002 na Otočcu. Pregledi letnika in posveti, ki jih pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavodi sedaj finančno podpira KGZ Slovenije. Vinski letnik Podravja je predstavljen v Podčetrtku, samostojno prično preglede letnika v Posavju. Najvišje ocene je 33 ocenjevalcev v Mariboru (maja 2002) prisodilo pri tem odličnem letniku med vini običajne trgatve laškemu rizlingu iz Vinaga in sauvignonu Fakultete za kmetijstvo v Mariboru, pri vinih posebne zrelosti in načina trgatve pa laškemu rizlingu iz Haloz,
chardonnayu iz Kapele ter renskemu rizlingu iz Ormoža (vsi ledena vina).

2000

 Leto ostane v spominu predvsem proizvajalcem penin, prodaja vin se poveča skoraj za desetino. Obilen pridelek v celi Sloveniji ne daje preveč optimističnih obetov glede cen. Značilnost letnika je zelo zgodnja trgatev bogate zrelosti, zato močnih vin. Rast izvoza se umiri, povečuje se delež izvoženega stekleničenega vina. Pridelek cepljenk zaradi skromnejše obnove ni v celoti prodan. Obnovljeno je skromnih 356 ha vinogradov in 3,5 ha matičnjakov. Pridelava prvorazrednih cepljenk doseže skoraj 4 milijone, od tega je posajeno v naše vinograde okoli 2,400.000 cepljenk, izvoženo 356.000 kosov, ponovno vloženo pa 1.057.000 kosov ali četrtina pridelave. V Juršincih praznujejo 95 let od ustanovitve Trsničarske Zadruge. Sprejet je pravilnik o IPGV in konec leta 1999 imenovan iniciativni odbor za uvajanje te pridelave. Imenovana je kontrolna komisija, ki prične poskusno s kontrolo nasadov. V Mariboru je pri družbenikih, ki so pristopili k uvajanju IPGV izveden seminar za svetovalce in tehnologe za vinogradništvo družbenic. Od MKGP smo pridobili pooblastilo za organizacijo in izvajanje kontrole integrirane pridelave grozdja. Z eksperti iz Francije in Velike Britanije smo izvedli seminar za enologe in komercialiste izvoznih kleti. Tuji strokovnjaki so zelo pozitivno ocenili naša predikatna vina, za suha bela in rdeča so svetovali nekaj dodatnih ukrepov, niso pa pohvalili polsuhih in polsladkih vin, ki jih bo takšna težko plasirati. Več bo treba storiti na doseganju harmonije okusa in obvladovanja kislin. Aprila je bil na Gospodarskem razstavišču posvet z naslovom Vino - hrana, zdravje 2000 in izdan zbornik referatov posveta. Pričele so priprave za organizacijo 2. vinogradniško-vinarskega kongresa. Skupaj z Vinisom in Strokovnim društvom vinogradnikov in vinarjev Slovenije je sestavljen pripravljalni odbor in sprejet sklep o izvedbi kongresa na Otočcu v prihodnjem letu. V tem letu podeljenih skoraj 16 milijonov zaščitnih znamk slovenskih vin in 2.708.560 deželnih. Število domačih sejmov na katerih so družbenice sodelovale se ni zmanjšalo (6), na tujih sejmih pa smo nastopili le na Prowein, Düsseldorf, Vinovita Zagreb (spomladi) in na Zagrebškem jesenskem velesejmu. Zbiranje sredstev v ta namen je pri Fondu za vino prenehalo, razpisi ministrstva pa so zahtevali le prijave podjetij. Promocijska dejavnost je ostala močna (preko 35 dogodkov), nadaljevali smo s seminarji in pokušnjami na šolah. V tem letu je bilo vključenih 1025 učencev - dijakov ter 154 slušateljev - študentov višjih in visokih šol ter 181 študentov fakultet. Nadaljevali smo sodelovanje z OIV (udeležba na kongresu in skupščini v Parizu) in CIP (udeležba na letnem zasedanju v Madridu). Izobraževanje na SŠGT v Mariboru zaključi še šesta generacija sommelierov I. stopnje. Na ocenjevanju odličnega letnika v maju 2001 v Mariboru ocenijo rekordnih 166 vzorcev od tega 43 vin s predikati. Najboljšo oceno dobi chardonnay suhi jagodni izbor iz Škalc pri Slov. Konjicah. Na mednarodnem ocenjevanju v Ljubljani postane slovenski prvak belokranjski rumeni muškat, ledeno vino iz leta 1998.

 1999

 Domače tržišče vina se je zaradi pospešenega izvoza in manjšega pridelka 1998 začelo umirjati, vendar so cene še ostale prenizke, kar ekonomski položaj kleti še ni popravilo. Obnove vinogradov so močno upadle, kljub finančni pomoči države. Pridelek je bil ponovno skromen, a kakovosten. Uspeli smo, da ni bilo uvedene trošarine in da je ostala stopnja DDV za vino še pri 8 %. Izvedena je anketa o poznavanju in prepoznavnosti naših kolektivnih blagovnih znamk. Pripravljena je bila uspešna tiskovna konferenca in strokovno vodena pokušnja 15 izbranih vin z znamko. Pristopili smo k posodobitvi pravilnika in navodil za podeljevanje znamke z upoštevanjem dolgoletnih izkušenj. Trsničarji so pridelali 3,523.000 I. razrednih cepljenk, uvozili 145.000 kom. Zaradi drastično zmanjšane obnove so se pojavili viški, ki jih bo treba izvoziti ali cepljenke ponovno posaditi. Anketa je pokazala, da je bilo prodano doma dobra 2 milijona cepljenk, ponovno vloženo pa 950.000 kom. Obnovljeno je le 316 ha vinogradov in 3 ha matičnjakov. Za podsajanje je porabljenih 70.000 cepljenk. Sodelovali smo na šestih domačih in le štirih tujih sejmih. Zelo močna je bila domača promocija zlasti v projektu TZS Slovenska kulinarika in vina s serijo 15 TV oddaj. Vina moje dežele. Nadaljevali smo s seminarji Vino in mladi na srednjih, višjih in visokih šolah. Seminarji so obsegali: predavanje o slovenskem vinogradništvu in vinu, predvajanje videokasete Trte in vina Slovenije, nekaj besed o senzoriki vina, praktično pokušnjo vin ob kosilu ali ob bogatejšem prigrizku. To leto je bilo na seminarjih 1124 učencev oz. dijakov in 81 učiteljev ter 172 študentov. Slovenijo je obiskal gen. direktor OIV-a dr. Robert Tinlot. Seznanili smo ga z zasnovo izobraževanja, pogoji za vpis in trajanjem študija na bodočem Mednarodnem centru za senzorično analizo vina v Novi Gorici. Zaprosili smo ga, da pomaga pri sprejetju programa in drugih administrativnih ukrepih v okvirih OIV-a. Naš delegat se je udeležil Kongresa v Mainzu. V okviru CIP-a sta se naša predstavnika udeležila letnega zasedanja, ki je bilo v Gorici (Italija) in seje v Madridu. Na njem so izvolili novo vodstvo in razpravljali o direktivi EU za trsni material, v Španiji še o genskem razlikovanju klonov.
Strokovna odbora sta obravnavala osnutke podzakonskih izvršilnih predpisov po Zakonu o vinu (register - kataster vinogradov, kakovost grozdja v času trgatve, o kakovosti mošta, vina in drugih proizvodov predelave grozdja in vina). Strokovne ekskurzije so zajele obiske sejmov Vinitaly-Verona, Vinexpo-Bordeaux in Enovitis - Milano ter bližnjih vinorodnih območij. Strokovni team iz naših raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, ki je pripravil Pravilnik in smernice IPGV je izvedel vrsto predavanj na posebnih seminarjih z namenom pripraviti pridelovalce na vključitev v ta sistem pridelave. Trsničarji so se dogovorili za organiziranje strokovne ekskurzije v Nemčijo in Švico z obiskom trsničarjev, kleti in raziskovalnih ustanov.

 1998

 Večja ponudba vina na trgu povzroči padec cen. Vlada uvede nekaj "evropskih" ukrepov (umik s trga, zgoščevanje mošta). Pridelek je nekaj manjši od obilnejšega prejšnje leto. Trsničarji proizvedejo doslej največjo količino cepljenk - 3,156.400 kom prvorazrednih, kar je skoraj 10 % več kot je bilo planirano. Izvoz na Hrvaško je okoli 80.000 cepljenk, ostalo se porabi doma. Obnova poteka zaradi subvencij ugodno. Posebna komisija, ki jo imenuje MKGP pregleda skoraj 1400 vlog. Ministrstvo odobri 1329 prosilcem in razdeli 445.495.000 SIT za obnovo 678 ha vinogradov in 2,6 ha matičnjakov. Vsa s proračunom predvidena sredstva za obnovo so porabljena, za nekaj vlog so sredstva črpana v breme proračuna za leto 1999. Strokovni posvet v Vipavi je namenjen virozam in koreninskemu raku trte, v Ljubljani pa tehnologiji rdečih vin. Poteka razprava o podzakonskih predpisih Zakona o vinu. Udeležimo se šestih sejmov doma in prav toliko v tujini. Promocija zajame preko 30 dogodkov. V sodelovanju z agencijo Kline & Kline nastavimo obsežen projekt (članki, ankete, nagradno žrebanje) afirmacije slovenskih vin pod naslovom Kozarec dobrega vina ob dobri hrani. Predstavimo deset večjih kleti s svojimi vini, dodatno predstavimo še nov kolektivni zaščitni znak za deželna vina (Vino moje dežele). Na srednjih gostinsko-turističnih in kmetijsko-živilskih srednji šolah ter nekaterih gimnazijah potekajo seminarji s pokušnjo vin ob jedeh pod naslovom Vino in mladi. V ta namen izdamo tudi knjižico z istim naslovom, ki v naslednjih letih doživi še ponatise. Skupno se je enodnevnih seminarjev (4 ure) zaključnih letnikov teh srednjih šol udeležilo 736 dijakov in 92 učiteljev. Vključimo tudi 110 študentov obeh kmetijskih fakultet. Zaščitne znamke slovenskih vin podeljujemo že tri desetletja (1969-98), ko smo na izbrana slovenska vina nalepili že skupaj 408 milijonov znamk (do junija 1999 okoli 415 milijonov). Sedanji pravilnik z barvo znamke jasno opredeljuje kakovost in je strožji od vinske zakonodaje (obsežnejša dokumentacija, vzorčenje vsake polnitve, dodatna kontrola stabilnosti vina, strožje ocenjevanje, dodatno preverjanje kakovosti iz trgovske mreže). V tem letu smo izboljšali kakovost znamke (metaliziran papir z leskom) in zmanjšali velikost, kar je prispevalo k lepši opremi steklenic. Pripravili smo posebni pravilnik o kolektivni blagovni znamki za slovenska deželna vina (Zaščitni znak slovenskih deželnih vin - Vino moje dežele). Okrogel znak ima upodobljen grozd z listom vinske trte. S podeljevanjem tega znaka smo pričeli septembra in to leto podelili 300.000 kosov za deželna vina Podravja, 165.000 kosov za deželna vina Posavja in 50.000 za deželno vino Primorske, skupaj 515.000 kosov.
V okviru skupnega raziskovalnega projekta "Integrirana pridelava grozdja in vina v Sloveniji" je bil sprejet Pravilnik in smernice te pridelave, oba dopolnjena v širši razpravi. Naš predstavnik se je kot delegat Slovenije udeležil Kongresa in generalne skupščine OIV v Lizboni, udeležili smo se tudi sestanka Izvršnega komiteja AREV v Stuttgartu v času prireditve Intervitis.

 1997

 Spomnimo se 30-letnice ustanovitve naše skupnosti in jo svečano praznujemo 25. februarja v Ljutomeru. Izdamo posebno brošuro v kateri predstavimo tri desetletja naših prizadevanj za slovensko vinogradništvo in vino. Spomine na začetke delovanja razgrneta v njej tudi prof. dr. J. Colnarič in mag. B. Beloglavec. Nastane prelom v trženju vina. Nadpovprečno količinsko močna letina in zaloge v zasebnih kleteh sprožijo zelo močno ponudbo grozdja in mošta, kar vpliva na zlom cen. Zaradi padanja porabe doma se moramo močneje usmeriti v izvoz. Sprejet je Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina po skoraj štiriletnih pripravah, razpravah, pripombah, amandmajih. Manjkajo še pomembni podzakonski akti, ki bodo sprejeti v naslednjih letih. Trsničarji pridelajo 2,955.000 I. raz. cepljenk in izpolnijo pričakovani pridelek 98%. Da je bilo možno pridelati toliko cepljenk je bilo treba uvoziti tako cepiče kot ključe. Uvoz 470.800 kom cepljenk je zapolnil določene manjkajoče sorte. Obnoviti smo uspeli 795 ha, kar je skoraj toliko kor so potrebne površine za reprodukcijo pri 24.537 ha rodnih vinogradov kot je to ugotovljeno v materialih 1. Vinogradniško-vinarskega kongresa. Sodelujemo na šestih domačih in sedmih tujih sejmih. Največji razstavni prostor (62 m2) imamo na Vinexpo v Bordeauxu. Zabeležimo preko 50 promocijskih dogodkov. Skupaj z Geodetsko upravo pripravimo komplet štirih zemljevidov vinorodnih območij Slovenije in njenih treh dežel. Izdamo dopolnjen pregled kakovosti vinskih letnikov (kartonček) in mu dodamo "drop-stop". Znamko registriramo v nekdanjih republikah Bosni in Hercegovini ter Hrvaški, postopek prične za ZR Jugoslavijo. Izvajamo skupno strokovno nalogo Integrirana pridelava grozdja in vina: pripravimo smernice in jih damo v razpravo. Projekt zajema vinogradniško tehnologijo, varstvo vinogradov, vinarstvo, uvajanje in kontrolo ter ekonomsko obvladovanje stroškov. Strokovne organizacije izvajajo raziskovalno in strokovno svetovalno delo v vinogradništvu in vinarstvu, ki ga koordinira Kmetijski inštitut Slovenije. Vključeni so poleg KIS-a še Biotehniška fakulteta (agronomija, živilska tehnologija), Fakulteta za kmetijstvo Maribor, Kmetijska zavoda v Mariboru in Novi Gorici ter STS v Ormožu in Vipavi. Pri izdelavi podatkovne baze izotopskega sestava slovenskih vin je vključen še Kemični inštitut. Kmetijski zavod Maribor nadaljuje s serijo posvetov o najvažnejših sortah. Po predstavitvah chardonnaya, šipona in laškega rizlinga so tokrat skupaj s KVZ Nova Gorica izvedli posvet Sauvignon-skrivnost trte in vina in o tem izdali posebno brošuro. Glede sodelovanja z OIV predlagamo MKGP predstavnike za posamezne njihove komisije. Minister prof. dr. J. Osterc podpiše Sporazum o ustanovitvi mednarodnega senzoričnega centra za vino. Na razpisu zanj je izbrana Fakulteta za okolje v Novi Gorici. AREV se sestane v Centru za evropske študije v Strasbourgu in razpravlja o reformi trga vina v EU.

1996

 Trsničarji pridelajo 2,643.200 kom I. razrednih cepljenk s katerimi članice obnovijo 692 ha vinogradov. Prične subvencioniranje obnove kar omogoči 85% realiziranje plana obnove. Analiziramo desetletno skupno podeljevanje znamke. V obdobju 1986-95 je podeljenih 218,487.800 znamk, od tega tri petine do vključno leta 1990 in dve petini v obdobju 1991-95. Komisija v Mariboru je podelila 47% (37% za Podravje, 10% za Posavje), v Novi Gorici pa 53% za primorske kleti. V teh desetih letih so največ znamk prejele primorske kleti v Dobrovem , Vipavi in Kopru, od kleti v Podravju pa kleti v Ormožu, Radgoni, Mariboru, Ljutomeru in na Ptuju ter v Posavju kleti v Metliki in Krškem. Sodelujemo na sedmih domačih in osmih tujih sejmih (prvič na Prowein Düsseldorf). V sodelovanju z nemškim ekspertom Cristopher von Nellom izdelamo strategijo izvoza slovenskih vin v Nemčijo in organiziramo hotelske predstavitve v Munchnu, Hannovru in Berlinu ter obisk nemških novinarjev v Sloveniji. Zelo bogat je seznam promocij, tudi na Švedskem (Malmö). Zaščitna znamka je na osnovi naše vloge od novembra 1993 vpisana v registru znamk pri Uradu R Slovenije za intelektualno lastnino. Marca se Višja kmetijska šola v Mariboru, ki je pred 35 leti ustanovljena kot Višja agronomska, preoblikuje in preimenuje v Fakulteto za kmetijstvo. Na sejmu Kulinarika v Ljubljani se z ravnatelji srednjih gostinsko-turističnih šol dogovorimo za poglobljeno sodelovanje. Predamo jim promocijske materiale in jih povabimo, da nam omogočijo predstavitve slovenskih vin. Za vinogradniške strokovnjake naših članov pripravijo na Visoki šoli v Geisenheimu dvodnevni seminar. Na njem nas seznanijo z ekonomskimi vprašanji (trženje, racionalizacija stroškov), urejanjem vinogradniške krajine (zložbe zemljišč, ekološka vprašanja) in problematiko izvedbe obnove. Obiščemo vinograde in kleti na Badenskem in državno posestvo ob Bodenskem jezeru. V okviru CIP se udeležimo posveta o virozah trte v Lizboni, AREV pa pripravi posvet o aktualni vinogradniško-vinarski politiki v EU (tržni red idr.). Na ocenjevanju Sélection mondial Montreal (Kanada) je kot najboljše slovensko vino nagrajen jagodni izbor laškega rizlinga letnika 1993 ("Jeruzalem" Ormož). Od 4. do 6. decembra poteka 1. Slovenski vinogradniško-vinarski kongres v Portorožu

 1995

 V Ormožu pripravijo posvet o šiponu, na sejmu vina poteka mednarodni posvet o trženju vina, na sejmu v Radgoni pa o tem kako uspešno prodajati vino. Maja vinogradniki krenejo na ekskurzijo v Nemčijo z ogledom sejma Intervitis v Stuttgartu, junija pa v Francijo tudi na sejem Vinexpo v Bordeauxu. Skupščina evropskih vinorodnih regij ima plenarno zasedanje v Graru, CIP pa zaseda pri Montpellieru in v Stuttgartu. Trsničarji vložijo preko 6 milijonov in pridelajo 3,062.000 prvorazrednih cepljenk. Plan obnove je s 476 ha realiziran 86%. Deluje Fond za vino v katerem je 16 družbenikov. Sodelujemo na sedmih domačih in kar dvanajstih tujih sejmih. Izvedemo za celo vrsto promocij doma in na tujem. Za sejem Vino ´95 pripravimo katalog naših proizvajalcev vina v slovenskem in štirih tujih jezikih. Dober odmev doživi zemljevid-poster in prospekt (Vina Slovenije). Od številnih promocij omenimo predstavitev slovenskih vin v Krajnski gori ob otvoritvi svetovnih zimskih iger novinarjev-smučarjev, ki ji prisostvuje tudi predsednik republike Milan Kučan. Nemški ekspert Christoph von Nell pripravi Izvozno marketinško strategijo za slovenska vina, ki jo prevedeno predstavimo članicam junija. V septembru v okviru izvajanja izvozne strategije organiziramo predstavitev slovenskih vin v izbranih hotelih v Münchnu, Berlinu in Hamburgu. Slovenijo obiščejo nemški novinarji, ki pišejo o vinu in kulinariki. Patentna pisarna v našem imenu vloži ugovor na Uradu za intelektualno lastnino na uporabo znaka SQ za naša vina in vinska žganja. Ugovor je uspešen , pri tem je še ugotovljeno ,da bi ga moral Urad zavrniti tudi za druge proizvode.

 1994

 Januarja smo bili sprejeti v Mednarodni komite trsničarjev (CIP) s sedežem v Švici (Changin). Leto pomembnih jubilejev: 100 let od ustanovitve Vinarske zadruge v Vipavi (sedaj Agroind Vipava) in Kmetijske kemične deželne preizkusne postaje v Mariboru (sedaj Kmetijski zavod Maribor). Oba jubileja smo primerno počastili, tudi z odmevnimi strokovnimi posveti. V Mariboru pod naslovom Laški rizling - trta in vino na Slovenskem. Praznovali smo tudi četrt stoletja podeljevanja zaščitne znamke slovenskih vin. V tem obdobju je bilo podeljenih 337,627.660 kosov znamk, dve tretjini v Mariboru. Srebrnih je bilo 45 %, zlatih skoraj 51 %, preostalo so rdeče za Cviček. Znamke je dobilo 20 kleti največ: "Jeruzalem" Ormož, KZ Goriška Brda Dobrovo, Vinag Maribor, Agroind Vipava in KK Ptuj. Izdali smo publikacijo o 25-letih znamke, preglednico kakovosti vinskih letnikov (kartonček), termometer za stekleničeno vino in vinsko karto jubilejnih polnitev. Petnajst kleti je zapolnilo 175.000 steklenic opremljenih s posebno pasico. Ta vina so bila predstavljena na sejmih in na zaključni proslavi v Celju. Zaščitno znamko smo uspeli registrirati v Nemčiji in Makedoniji. Komisija za pripravo Zakona o vinu po intenzivnem delu poda aprila osnutek zakona v razpravo. Po obširni debati in z mnogimi dopolnili, komisija preda popravljen osnutek ministrstvu, ki pripravi predlog za parlamentarni postopek, ki prične septembra. Pripravili smo enodnevni seminar "Vino v prehrani", v Kliničnem centru v Ljubljani in Mednarodni simpozij "Vino in zdravje" v Cankarjevem domu. Na sejmu "Vino ´94" poteka Mednarodni posvet o zaščiti porekla in pridelavi kakovostnih vin. Vinogradniki so na ekskurziji po Madžarski in Slovaški.

 1993

 Promocija filma Trta in vino v Sloveniji v Narodni galeriji ob prisotnosti predsednika republike (Milan Kučan) in gener. direktorja OIV-a (Robert Tinlot). Slovenija je na generalni skupščini Mednarodnega urada za vino septembra v San Franciscu sprejeta v to pomembno mednarodno organizacijo. Našo vinorodno deželo predstavimo s prav v ta namen posnetim filmom Trta in vina Slovenije (cca 35 minut). Naše članice nastopijo na šestih velikih mednarodnih ocenjevanjih in dobijo dva šampiona in 120 prestižnih medalj. Šampiona sejma Vino Ljubljana sta laški rizling suhi jagodni izbor letnika 92 Vinaga in Zlata radgonska penina 1991. Sodelujemo še na šestih domačih in sedmih tujih sejmih (Zagreb, pomladni in jesenski velesejem, Verona - Vinitaly, Bordeaux-Vinexpo, Köln-Anuga, Gorica-Enovite, Stockholm - Skandinavski vinski festival). Obišče nas že 5. generacija študentov marketinga vina pri OIV. Na ocenjevanju letnika v Mariboru ocenijo 170 vzorcev, najboljši laški rizling suhi jagodni izbor iz Krškega (19,8). Le za las zaostajata ledeno vino renskega rizlinga Sred. kmetijske šole Maribor in jagodni izbor sauvignona iz Haloz (19,7). Na ocenjevanju letnika (junija 94) v Novi Gorici sta zablestela merlot barrique iz leta 1991 iz Vipave in Merlot letnika 1990 iz Kopra. Rdeča vina letnikov 1992 in 1993 so kazala dober potencial za zorenje.

 1992

 Zaradi razpada Jugoslavije prihaja do zastoja intervencij, potrebno je na novo urediti vinski trg. Razprava in sprejem statuta družbe z omejeno odgovornostjo, ki jo prične voditi direktor Janez Vrečer, dipl.ing. Skupščina v Dobrovem imenuje organe družbe: UO, Poslovne in dva Območna odbora, Trsničarski odbor. Pričnemo z izdajanjem Informacij. V družbo je vključenih 40 družbenikov, prvič tudi zasebniki (Amon, Istenič, Čurin, DV Jeruzalem). Kleti prevzamejo skoraj 50 milj. kg grozdja, trsnice pridelajo 2,5 milijona I. raz. cepljenk (največ dotlej). Sprejmemo strategijo razvoja slovenskega vinogradništva in vinarstva, pričnejo se priprave za ustanovitev Fonda za vino. Sprejeti smo v FIVS, sodelovanje z OIV in CERV se nadaljuje. Ponatisnemo brošuro Slovenski vinogradi in vina v tujih jezikih- za potrebe sejmov. prvič smo na svetovnem sejmu vina Vinexpo v Bordeauxu in na sejmu Foodapest v Budimpešti. Po kakovosti izjemno dober letnik. Najboljša vina na pregledu letnika v Mariboru: zvrsti Mariborčan, predikati suhi jagodni izbor laškega rizlinga iz Vinaga (19,9). To vino je kasneje šampion sejma Vino v Ljubljani in Vinoforuma v Grazu. Odlični sta tudi ledeni vini te sorte iz Krškega in iz Metlike, ter jagodna izbora laškega rizlinga in sauvignona iz Vinaga. Poleti posnet material za film Trta in vino Slovenije v večini naših okolišev (francoska snemalna ekipa, ki jo je izbral OIV). Po prenovljenem Pravilniku na podeljevanju znamk izvajamo skupno vsaj dve ocenjevanji letno vin z znamko iz trgovske mreže. Izdamo brošuro Slovenske trsnice (slo, an., it.) in se ponovno predstavimo v Gorici.

 1991

 Na naši redni skupščini predstavi Strategijo razvoja panoge minister mag. Jože Protner. Lastninsko preoblikovane Poslovne kot Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije d.o.o. V naši poslovni skupnosti ostajajo kot
družbeniki (-ice) le vinogradniške in vinarske organizacije, izločijo se trgovske (živilske). Pridelek je nekoliko skromnejši, enako prevzem grozdja. V trsnice je bilo vloženo 4,891.000 kom cepljenk, pridelano 2,208.000 družbe I. razrednih. Posajeno 14 ha matičnjakov v glavnem s korenjaki uvoženimi iz Francije.
Komisija za obnovo je iz sklada odobrila sredstva članicam, ki obnavljajo 60 ha vinogradov. Dinamično strokovno in raziskovalno delo.
Sodelujemo na petih domačih sejmih (Zagreb-spomladanski in jesenski velesejem, Radgona - kmetijski sejem, Ljubljana - Vino, Narava - zdravje) in na Anugi v Kölnu. Trsničarji se predstavijo na sejmu Evrovite v Gorici (Italija).
Na pregledu letnika v Mariboru je najboljša zvrst Mariborčan (18,1), od vin posebne zrelosti in načina trgatve pa jagodni izbor laškega rizlinga iz Vinaga (19,7). Pričetek ocenjevanj vin srednjeevropskih vinorodnih območij - Vinoforum, kjer se slovenska vina zelo dobro izkažejo. Prične se izvajanje petletnega raziskovalno-razvojnega projekta: Izboljšave tehnologij v vinogradništvu in vinarstvu v katerem sodelujejo: BF, KIS, VAŠ, Kem. institut. Boris Kidrič in obe Selekcijsko-trsničarski središči Financiranje projekta po 1,4 milj din MZT in MKGP ter 20 % sofinanciranje PSVVS - skupaj 3,36 milj. din Vlaganja v STS Vipava (Vrhpolje) in Ormož (Ivanjkovci) skupaj presežejo 27 milijonov Din za investicije ter stroške rednega poslovanja. Financiranje poteka preko PZ Prehrane. Slovenija v sodelovanju s Splošnim združenjem za gostinstvo in turizem pripravimo (Colnarič, Rajher) izobraževalni program za sommeliere. Prva generacija 32 kandidatov po programu 115 ur teoretičnega in praktičnega dela ter s pokušnjo 105 vzorcev vin, obiskom kleti ter izpopolnjevanjem v strežbi in izbiri vin k jedem (SŠGT Maribor), konča šolanje in svečano prejme diplomo v maju 1992. Kot članica Mednarodnega Univerzitetnega Združenja za Vino (AUIV) pri Mednarodnem uradu za vino (OIV Paris) sprejmemo 27 študentov IV. generacije podiplomskega študija marketinga vina v naših kleteh in jih seznanimo z našim vinogradništvom in vini. Pri OMPI v Ženevi podaljšamo registracijo znamke za nadaljnjih 20 let. Nadaljuje se tudi sodelovanje z Mednarodnim združenjem vinskih pravnikov (AIJDV) in številnimi vinorodnimi regijami.

 1990

Pogoji za trto ugodni, članice prevzamejo 7 % več grozdja kot prejšnje leto. Grozdje dobljeno iz 10.140 ha lastnih in vinogradov v kooperaciji. V obdobju 1986-90 so članice od skupnega pridelka grozdja v Sloveniji prevzele okoli 2/5. Kapacitete vinske posode v kleteh članic presegajo 157.362.000 litrov, kapacitete skladišč za napolnjene steklenice pa 3,470.000 steklenic. Realizacija obnove skromna, od planiranih 630 ha obnovljenih le 354 ha. Trsničarji so pridelali 1.390.000 prvorazrednih cepljenk. Uvoženo 22.500 korenjakov za STS. Pripravljen in sprejet program raziskovalnega dela za obdobje 1991-95. Udeležba na mednarodnem posvetu o ekonomiki vinogradništva v Kesckemetu . Nadaljuje se sodelovanje z CERV. Na njihovo povabilo se v maju udeležimo seje Mednarodnega sveta v Bruxellesu in predstavimo vinorodno Slovenijo. Naša prva sejemska udeležba na Mondial du vin v Bruexellu in na Vinitaly v Veroni. Prisotni smo bili še na sejmih: Gast Celovec, Vinova Dunaj, Imega München. Sodelujemo na deželni razstavi Vinska kultura (Weinkultur) v Gomilici (Gamlitz).
S predstavniki združenja za gostinstvo in turizem izvedemo seminarje o slovenskih vinih v hotelih po Sloveniji od Lendave do Portoroža. Na desetih seminarjih združenih z razstavo in pokušnjo vin je 380 udeležencev. Za promocijo s sofinanciranjem Rep. komiteja za kmetijstvo izdamo publikacijo Slovenski vinogradi in vina v 10.000 izvodih v štirih tujih jezikih (an., ne., fr., it.). Dobro sodelujemo še z Rep. komiteji za trgovino in splošne gospodarske zadeve in Rep. komitejem za finance ter splošnimi združenji za kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in turizem. Uspešno je tudi sodelovanje z Zadružno zvezo, Zvezo hranilno-kreditnih služb idr.V petih letih skupnega podeljevanja zaščitnih znamk je bilo letno izdanih preko 26 milijonov znamk. PSVVS ima največ članic doslej, iz primarne proizvodnje 35, blagovnega prometa in strokovnih institucij po 9. Leto izredno dobre zrelosti. Evidentiranih je 192 predikatov, na ocenjevanju letnika jih je od 126 vzorcev kar četrtina. Najboljši vini sta suha jagodna izbora laškega rizlinga in chardonnaya iz Jeruzalema. Odlični tudi drugi predikati, od zvrsti pa Mariborčan.

 1989

 Poslovna skupnost naj se preoblikuje skladno z Zakonom o podjetjih. 20 letnica zaščitne znamke na Ptuju. Podeljeno je bilo kot najvišje priznanje naše skupnosti pet kristalnih karaf najbolj zaslužnim na zasnovo in razvoj znamke (prof. Miran Veselič, prof. dr. Jože Colnarič, Božo Jurak, Jani Gönc in Fedor Pirkmajer). Na Ptuju so obenem obeležili 750 letnico kletarstva. Praznovanje se je nadaljevalo z izbrano pokušnjo slovenskih vin v refektoriju minoritskega samostana ter zaključilo s pokušnjo prvega zaščitnega vina - sauvignona '68 iz Zavrča. Za udeležence je bila pripravljena tudi steklenica sauvignona pozne trgatve 1988 iz Haloz v posebnem darilnem kartonu z etiketo PSVVS. 1. junija: prvič izvedena Zdravljica kot slovenska himna (moški komorni zbor Ptuj). V 20 letih je bilo skupno podeljenih 220,980.670 kosov znamk.. Kot je bilo svečano okoli znamke, pa je bilo to leto gospodarsko težavno zaradi hiperinflacije, ki je panogo močno prizadela. Pridelek grozdja je bil najskromnejši zadnjih pet let (neugodno vreme v cvetenju prizadelo zlasti Posavje, delno Podravje). Obnova še vedno v zaostanku. Zaradi zmanjšanja obsega cepljenje, je pričelo nekaterih sort primanjkovati. zato smo jih uvozili 115.00 kom iz ZRN in 5.000 iz Francije. Uvozili smo tudi brez virusne ameriške podlage iz ZRN in Francije za posaditev v 17 ha matičnjakov. Ustanovljeni selekcijski trsničarski središči v Ormožu in Vipavi. Dobro sodelovanje s sosednjimi vinorodnimi območji se je nadaljevalo. Aktivno smo pričeli delovati v CERV, kjer je postal naš predstavnik mag. Zdenko Rajher, ki je bil član Znanstvenega sveta, Mednarodnega strokovnega komiteja za vino in Izvršnega sveta (sodeloval do leta 2000).Za boljšo promocijo naših vin smo poskrbeli z nastopi in pokušnjami na domačih in tujih prireditvah. Na oceni letnika najboljši jagodni izbor rizlinga SKŠ iz Maribora in izbor chardonnaya iz Ptuja. Odličen tudi suhi jagodni izbor rulandca iz Vinaga in ledeno vino laškega rizlinga iz Prekmurja. Na Primorskem so se pohvalili z zelo dobro kakovostjo rdečih vin.
Mednarodnega enološkega simpozija v Bordeauxu se udeležita Julij Nemanič in Zdenko Rajher. Trsnice proizvedejo 950.000 kom I. razrednih cepljenk. Iz sklada za razvoj in stabilizacijo vinogradništva sofinanciramo 95 ha obnov. Realizacija plana obnov je bila 74 % (374 ha).

 1988

 Konstitutivne seje Konference evropskih vinorodnih regij (CERV) junija v Bordeauxu se je udeležil tudi naš predstavnik (Janez Istenič). Vodenje skupnosti: prevzame od Fedorja Pirkmajerja 15. avgusta mag. Zdenko Rajher. Septembra na pobudo in obljubo sofinanciranja Republiškega komiteja za kmetijstvo (Milan Kneževič) ter lastnih potreb pričnemo s pripravami za izvedbo Dolgoročnega programa razvoja vinogradništva in vinarstva Slovenije. Oblikujemo pet delovnih skupin (selekcija in trsničarstvo, vinogradništvo, vinarstvo, ekonomika in trženje, zakonodaja, izobraževanje in raziskave) v katerih dela preko 60 strokovnih ljudi.
Osnutek z vsemi tematskimi sklopi predstavijo nosilci na letni skupščini junija 1989 v Metliki. Pričnejo priprave za praznovanje 20-letnice zaščitne znamke slovenskih vin. Ocenjevanje in posvet vin Podravja in Posavja je izveden tradicionalno. Ocenijo 105 vzorcev od tega pet starejših letnikov. Od vinskega letnika 1988 je najbolje ocenjen traminec - izbor iz Haloz, od starejših pa laški rizling ledeno vino 1986 iz Metlike. Izvedena je licitacija arhivskih vin v Ljubljani (Festivalna dvorana). Podeljenih je rekordno število zaščitnih znamk (32,289.640 kosov). Trsnice proizvedejo 1,532.000 I. razrednih cepljenk.

 1987

 Zaključek introdukcije novih sort v vinorodnem okolišu Bela krajina in razširitev trsnega izbora, kar ima za Belo krajino izjemne pomen; TVS – ex libris – oddaja o vinu. To leto je doseženo predvsem po zaslugi primorskih kleti drugo najvišje število podeljenih zaščitnih znamk (28,108.200 kosov). Letnik ocenjen kot prav dober, najbolje je ocenjen sladek sauvignon izbor iz Kleti Krško. Na tednu slovenskih vin v Mariboru je na pokušnji preko 100 vin iz Podravja in Posavja ter 27 vin iz Primorske, med njimi so najboljša merlot in cabernet sauvignon 1986 iz Vipave in kraški teran 1986, od starejših pa vipavski cabernet sauvignon in teranton iz Sežane, oba letnika 1980.

 1986

 Leto v znamenju odpravljanja posledic zimske porabe prejšnjega leta. Sprejet SaS o temeljih razvoja panoge za obdobje 1986-90. Organiziran mednarodni simpozij o negi vinogradnih tal (Radenci). Sprejet program izgradnje vinotek slovenskih vin. Sofinanciranje in aktivno sodelovanje na V. Jugoslovanskem vinogradniško-vinarskem kongresu v Neumu. Izvaja se obsežen program strokovnih raziskovalnih nalog. Prične se redno ocenjevanje letnika na Primorskem. Letnik prav dobre kakovosti, ki ga krona prvo ledeno vino laški rizling iz Metlike in izbor te sorte iz Brežic. Izvoz vin iz kleti Slovenije - vino Ljubljana in Vinag Maribor doseže 488.625 hl, kar predstavlja skoraj dve petini jugoslovanskega. Največ vina gre v ZRN, Veliko Britanijo, ZDA, Japonsko in skandinavske države. Že drugo leto deluje v skupnosti Razvojno-stabilizacijski sklad vinogradništva in vinarstva Slovenije. Vanj se stekajo prispevki od podeljenih zaščitnih znamk in od prodanega litra vina (na domačem trgu). Skupaj z obrestmi je bilo to leto v skladu 465,618.150 Din, za kreditiranje obnove vinogradov je bilo izplačano 360,413.240 din 17 proizvodnim organizacijam. Za srednjeročno obdobje 1986-90 je planirana obnova 2987 ha ali okoli 597 ha letno. V tem letu je realizirana 98 %. Primorske kleti so pristopile k podeljevanju zaščitnih znamk.

 1985

 Ponovno močna zimska pozeba (januarja in februarja), ki še poslabša položaj proizvodnih organizacij. Prizadene 11.450 ha vinogradov v 28 občinah, pa tudi trsnice. Pripravili smo ukrepe za sanacijo vinogradov s sodelovanjem vse strokovne sfere. Objavljen predlog SaS o temeljih srednjeročnega programa razvoja vinogradništva in vinarstva Slovenije za obdobje 1986-90. V obdobju 1981-85 je bilo skupno izkrčeno 2570 ha vinogradov, na novo urejenih 1790 ha. Plan obnove za to leto je realiziran 88 %. S planom 1981-85 predviden obseg ovnov (2000 ha) je bil realiziran 92 %. Količinsko ena najskromnejših letin, saj je pridelek ponekod zmanjšala še spomladanska pozeba. Škoda v vinogradih ocenjena na 10,152.800 Din, iz sredstev solidarnosti izplačano 1,622.500 din. V vinogradih članic ocenjen izpad pridelka 32.780 ton grozdja, za sanacijo (dosajenje) in obnovo v naslednjih treh letih bo potrebno zagotoviti preko 3 milijon Din. Kakovost letnika prav dobra v celi Sloveniji, še posebej na Primorskem. Na tednu slovenskih vin v Mariboru, aprila 1985 se v pokušnji predstavijo tudi vina primorskih kleti z odličnimi rdečimi vini tudi letnika 1983.

1984

Vinogradniške in vinarske organizacije v slabem ekonomskem položaju zaradi skromnih količin pridelka in nizkih prodajnih cen. Vloga za dvig cen najprej zavrnjena, kasneje z zamudo končno odobrena. Realizacija obnov zato zelo skromna - komaj polovična. Predstavniki skupnosti za vinogradništvo sodelujejo na proslavi 100-letnice združenja vinogradnikov Avstrije na Dunaju in predstavijo razvoj te panoge v Sloveniji. V organih skupnosti teče razprava o ustanovitvi sklada za razvoj vinogradništva in vinarstva Slovenije. Zavzemajo se za povečanje selekcije v vinogradih, da bo dovolj dobrih cepičev. Kakovostno skromen letnik, ki je primerljiv le s še skromnejšim letnikom 1980! Vinski letnik ´84 predstavljen aprila 1985 že drugič v okviru Tedna slovenskih vin na mariborskem sejmu Kulinarike.

 1983

 Za večino Slovenije eden najboljših letnikov sploh. Odlična vina tega letnika: od briške rebule, vipavskega chardonnaya, vse do bogate palete predikatnih vin iz kleti v Podravju. Posebno kaže omeniti prvo vino posebne zrelosti in način trgatve iz Posavja: Kolednik laški rizling pozna trgatev iz Metlike. Pregled tega letnika v aprilu 1984 prvič izveden v okviru tedna slovenskih vin, gastronomije in turizma na sejmu Kulinarike v Mariboru. Zaščitnih znamk podeljenih že skoraj 19 milijonov kosov.

 1982

 Organiziran IV. Jugoslovanski vinogradniško-vinarski kongres v Radencih. Plenarni referat o razvoju vinarstva v Jugoslaviji do leta 2000 poda prof.dr. Slavica Šikovec, o stanju in razvoju vinogradništva oz. vinarstva v Sloveniji pa spregovori prof.dr. Lojze Hrček in Janez Istenič. Po kakovosti dober letnik, v katerem so se bolje izkazale rdeče sorte. Podeljenih že skoraj 15 milijonov zaščitnih znamk. Obnova pozeblih vinogradov.

 1981

 Huda pozeba vinogradov, poškodovanih preko 4.000 ha vinogradov ali 1/3 vseh vinogradov. Imenovana je komisija za ocenjevanje vin v Radgoni. Sprejeto priporočilo, da kleti v prihodnje prevzemajo le grozdje. Količinsko skromen, a kakovostno prav dober letnik. Na pregledu vinskega letnika v Mariboru cela vrsta poznih trgatev raznih sort in okolišev. Najboljšo oceno (preko 19 točk) sta dobila traminca iz radgonske in ptujske kleti. Izredno kakovost so dosegli tudi haloški sauvignon, ljutomerski laški rizling ter beli pinot iz Maribora. Dobra dozorelost grozdja je botrovala tudi zelo dobri kakovosti rdečih vin. V metliški kleti so pripravili prvo rosé vino, blestela je tudi njihova črnina.

 1980

 Eden od najslabših letnikov do sedaj, pozitivno je bilo le dobro zdravstveno stanje grozdja. Skupno podeljenih skoraj 13 milijonov zaščitne znamke. Uskladitev cen vina na osnovi stroškov – sporazum o oblikovanju cen. Najbolje ocenjeni vini zvrsti sta bila rumeni muškat iz mariborskih in haloških vinogradov.

 1979

 Strokovni odbor za vinogradništvo in vinarstvo Maribor sprejme operativni program izgradnje trsnice v Ormožu in na Ptuju, kar je predvideno še v srednjeročnem programu razvoja vinogradništvo in vinarstvo Slovenije za obdobje 1976-80. V vinorodni deželi Posavje pridelali prvo vino z oznako vrhunske kakovosti – Metliška črnina. Na Krasu pripravijo prvi teranton. Vinski letnik je v vseh treh rajonih ocenjeno kot prav dober za bela in rdeča vina. Zaščitnih znamk je podeljenih že preko 11 milijonov.

 1978

  Združene članice imajo 15.750 ha vinogradov. Povečan je obseg selekcije, da se omogoči dovolj cepičev za cepljenje za potrebe obnove v letu 1979. Zaščitna znamka slovenskih vin je stopila v deseto leto podeljevanja in v tem letu je skupaj podeljenih 8.194.000 zaščitnih znamk od tega preko sedem milijonov srebrnih. Maršal Tito obišče vinski sejem v Ljubljani. Letnik ocenjen v splošnem kot dober, izstopali pa so traminci – najboljši pozna trgatev iz Haloz.

 1977

 Članice občutijo posledice pozebe iz prejšnjega leta v močnem izpadu pridelka in dohodka. Posledice so bile ublažene s pomočjo ukrepov sprejetih s sodelovanjem Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-živilske razvojne skupnosti, bank in zavarovalnic. Na letni skupščini so razpravljali o organizaciji integriranega marketinga in skupnega nastopa na trgu. Zavzeli so se za zmanjšanje visokega prometnega davka na vino. Sklenili so, da je treba z izboljšavami v tehnologiji in z varčevanjem zmanjšati stroške v vseh fazah od pridelave grozdja do ponudbe vina na trgu. Pričelo se je skupno nastopanje na sejemskih prireditvah in skupna preskrba z domačim sadilnim materialom. V Mariboru najbolje ocenjena šipon izbor Vinaga in laški rizling pozne trgatve iz Ljutomera.

 1976

 Poslovna skupnost združuje 49 članov (32 proizvajalcev grozdja in vina, 10 organizacij blagovnega prometa z vinom in 7 organizacij iz znanstvene, pospeševalne in izobraževalne dejavnosti panoge). Sprejet je program razvoja vinogradništva in vinarstva za obdobje 1976-80 in sklep o rizičnem skladu za vino. V Ljubljani je bil Kongres Mednarodnega urada za vinsko trto in vino ter 2. svetovna razstava vin. V promocijske namene je izšla v slovenskem in štirih tujih jezikih publikacija »Slovenija in njena vina«. Razpravlja se o Pravilniku o rajonizaciji vinogradov v Sloveniji. Enološka služba KZ Maribor je obeležila 10-letnico ocenjevanja vinskih letnikov z odmevnim strokovnim posvetom v Gornji Radgoni. Sprejet je bil program aplikativnih strokovnih nalog v pridelavi trsnih cepljenk. Strokovni odbori v Mariboru in Novi Gorici so razpravljali o zasnovi vinsko-turističnih cest, o rezultatih poskusov z uvajanjem novih sort in podlag, o novih načinih predelave grozdja, itd… V Novi Gorici so pričeli s predstavitvami vin posameznega letnika v povezavi s strokovnim posvetom po zgledu vinogradnikov v Posavju. Poslovni odbor za promet z vinom je junija sprejel aneks k sporazumu o proizvodnji in prometu z vinom, kjer so uredili cenovne odnose po kakovostnih razredih vin in vnesli s tem v prodajo slovenskega vina določeno tržno urejenost. Izvedena je bila anketa o proizvodnih zmogljivostih panoge, sprejeta so bila načela napovedovanja pridelka in izdelane modelne kalkulacije proizvodnih cen grozdja in vina, stroškov prodaje ter analize možnosti racionalizacije v pridelavi in prodaji. Pričelo se je uspešno sodelovanje z novo Vinoteko na Gospodarskem razstavišču in delo skupnega strokovnega odbora za trsničarstvo. Letnik zelo dobre zrelosti, ki je omogočil pozne trgatve in izbore.

 1975

 29. maj: na skupščini delegatov organizacije je ustanovljena Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Oblikovali so svoje organe (poslovne, strokovne in izvršilne odbore) za operativno izvajanje vsakoletnih sklepov skupščine pa so bile organizirane skupne službe v Celju in tajništva v Mariboru, Novi Gorici in Ljubljani. Začne se podeljevati rdeča zaščitna znamka (za cviček). Prav dober letnik belih vin tako na Primorskem kot drugod.

 1974

 Sprejet je Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Ur.l. SR Slovenije 16/74). Z organizacijo razstav in poskušenj se vedno bolj izvaja skupna promocija slovenskih vin. Skromnejša zrelost in pridelek letnika.

 1973

 Razprava o programu razvoja panoge za obdobje 1974-1980 ter debata o predlogu novega vinskega zakona. Sprejet je dogovor o okvirni odkupni ceni grozdja in vinskega mošta. Količinsko obilen letnik dobre kakovosti.

 1972

 Sprejet enoten program obnove vinogradov tako v družbenem kot v zasebnem sektorju, ki je omogočil oživitev in razvoj slovenske trsničarske proizvodnje. 100-letnica kmetijske šole v Mariboru. Strokovna ekskurzija na Madžarsko je zajela obiske vinogradnikov, kleti, trsnic in 1. svetovne vinske razstave v Budimpešti. Letnik slabe dozorelosti sicer zdravega grozdja. Vina z obilno jabolčno kislino, še najbolj so se izkazali sauvignoni in traminci.

 1971

 Začne se podeljevati srebrna zaščitna znamka, skupno je bilo podeljenih 1,5 milijonov kosov. Pričele so se ekskurzije za tehnologe članic v najznamenitejša vinorodna območja po svetu (tokrat na Badensko v Nemčijo in v francosko Alzacijo). Za mnoge neprekosljiv letnik stoletja. Odličen letnik kronan z belim burgundcem pozne trgatve iz ormoške kleti.

 1970

 Poslovno združenje Styria iz Celja registrira znamko na Mednarodnem uradu za intelektualno zaščito v Ženevi in še v Zveznem zavodu za patente v Beogradu. Sprejet je bil Zakon o označevanju vin in Sporazum o kolektivnem zavarovanju vinogradnikov ter skupni obrambi proti toči. Dopolnjen Pravilnik, ki določa, da zlato zaščitno znamko prejmejo vrhunska vin, srebrno pa kakovostna vina. Prične se skupna nabava sadilnega in reprodukcijskega materiala za vinograde. Podeljenih je bilo 958.340 zaščitnih znamk. V Ormožu so kljub ne ravno ugodnim pogojem za zorenje uspeli dobiti suhi jagodni izbor Šipona.

 1969

 Pripravi se teze republiškega zakon o označevanju vina, pri tem so prvič skupaj sodelovali slovenski strokovnjaki ter vinogradniki in vinarji. 16. junija ocenjevalna komisija na KZ Mariboru podeli prvih 3400 zlatih zaščitnih znam za vino: Rimljan anno '69 Sauvignon 1968 iz Haloz (Zavrč). Fedor Pirkmajer izvede priglasitev za registracijo znamke v Beogradu in v Ženevi. V dobrega pol leta je bilo podeljenih 260.000 zlatih zaščitnih znamk. Vinag Maribor pripravi suh laški rizling 1968, ki prejme zlato medaljo v Ljubljani.

1968

14. februar: 2. seja IO obeležena razprava o spremembah zakona o vinu ter priprave za zaščito kakovosti slovenskih vin s kolektivno blagovno znamko. Idejni oče znamke je bil prof. Miran Veselič, ki mu je pravne nasvete prispeval akademik dr. Stojan Pretnar. Izdelan osnutek Pravilnika za zaščitno znamko slovenskih vin. Prav dober letnik, na ocenjevanju letnika najbolje ocenjen renski rizling pozna trgatev iz vinogradov Srednje kmetijske šole na Kalvariji.

1967

6. marec: v Ljutomeru na IO sprejet sklep o vključitvi vinogradnikov in vinarjev v Poslovno združenje Styria. Na 1. seji IO za vinogradništvo in vinarstvo 26. oktobra izvoljen predsednik Matija Ratek. Program dela je zajel tri glavna področja: zaščito skupnih interesov vinogradnikov in vinarjev; poslovne koristi v proizvodnji in prometu z vinom in organizacija lastne strokovne službe. Izveden je bil odmeven Vinogradniško – vinarski posvet v Mariboru. Oživi se ocenjevanje letnika na Kmetijskem zavodu v Mariboru.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev  in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke