VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d.o.o.

Miklošičeva cesta 4
1000 Ljubljana
T: +3861 244 18 00
F: +3861 244 18 06
E-pošta: info@vinskadruzba.si

Že 45 let povezujemo tržne leaderje

 

Vinske sorte


Pravilnik o seznamu geografskih označb za vino in trsnem izboru (Ur.l. RS št. 49/2007) ureja  pripočene in dovoljene sorte vinskih trt, ki jih lahko vinogradniki/vinarji  sadijo in pridelujejo v Sloveniji. Sorte smo razdlelili v tri skupine in jim pripisali njihove značilnosti, ki si jih lahko preberete spodaj.

Razširjene mednarodne sorte

Razširjene udomačene in tradicionalne  sorte

Redke udomačene in tradicionalne sorte


RAZŠIRJENE MEDNARODNE SORTE


Beli pinot – je sorta, ki ponovno prihaja v ospredje, ponavadi jo odlikuje polnost, s telesom skladna kislost in aroma, ki spominja na hruško. Tako jo pogosto najlažje spoznamo.
sinonim: pinot blanc, pinot bianco, weissburgunder
barva: poudarjeno rumena
vonj: hruška, grenivka, kutina, karamela
okus:eleganten, poln

Cabernet sauvignon – se največkrat pojavi v zvrsteh, ki so podobne bordojcem. V zadnjih letih vino odlikuje izrazitejša sortnost.
sinonim: cabernet
barva: temno rdeča z vijoličnimi odtenki
vonj: črni ribez, tobak, zelišča, divjačinsko meso
okus: krepko, sladko taninast, dolg pookus

Chardonnay – najbolj razširjena bela sorta na svetu ne potrebuje predstavitve. Najdemo jo v vseh vinorodnih deželah Slovenije in je opravičena do velikega slovesa, saj lahko vinar iz nje pridobi skoraj vse – od penine do mirnega vina ali predikatnega vina.
sinonim: marillon blanc
barva: izrazito rumena, globoka
vonj: marelice, melona, sveže maslo

Renski rizling – mednarodno znana sorta je na tretjem mestu po razprostranjenosti. Pravijo mu kralj med vini in vino za kralje. Kar le pove, da gre za izjemno sorto, ki po nekaj letnem staranju spremeni senzorični profil, v prid zaznav po petroleju in kerozenu, kar je tudi dominantna aroma po kateri ga zlahka spoznamo. V zadnjih letih je sorta v mednarodnem vzponu.
sinonim: riesling
barva: zelenkasto rumena do slamnato rumena
vonj: breskve in zrele marelice, pri nas opazni cvetlični vonji
okus: živahna kislina in bogato telo

Merlot – pomembna sorta za vse znane zvrsti, saj po kakovosti običajno preseže cabernet sauvignon.
sinonim: merlo, merlou
barva: rubin češnja
vonj: češnje, slivova marmelada, po dimu
okus: uglajen, rahlo taninast, poln in harmoničen

Cabernet franc – se najde le pri manjšem številu vinogradnikov, ki so specialisti za to sorto. Navkljub zanimivi aromi je količinsko nepomembna.
sinonim: breton
barva: srednja temno kamnita rdeča
vonj: jagodičevje, temna čokolada, travnat
okus: nežno trpkast, srednje poln, obstojen

Barbera –le redko jo najdemo kot samostojno vino, čeprav pridobiva na veljavi. Kakovost vina je zelo odvisna od pridelka grozdja po trti.
sinonim: barbera d' Asti, barbera noir
barva: češnjevo rdeča
vonj: ribez, višnje, praprot
okus: prijetno kiselkast, srednje poln, pitek

Sauvignon – v zadnjih letih se naši najbolj imenitni sauvignoni lahko kosajo s svetovno konkurenco. Ugotovili smo, da imamo izjemne naravne danosti, ki jih še nismo do konca izkoristili, zato pričakujemo da bomo sorto in mnogimi mednarodnimi nagradami uspeli vstopiti na mednarodni trg.
sinonim: sauvignon blanc
barva: svetlo rumena, živahna
vonj: bezgovo cvetje, pokošena trava, paprika, kosmulja
okus: svež, harmoničen, srednje poln

Sivi pinot – v zadnjih letih zelo popularna in modna sorta na mednarodnem trgu. Ob sadnih zaznavah se rada pojavi nežna animalična zaznava, po oranžnem odtenku pa jo prepoznamo že na videz. Lahko je očarljivo letniško vino ali pa visoko predikatno vino.
sinonim: pinot grigio, pinot gris, ruländer
barva: rumena, pogosto z oranžnimi odtenki
vonj: ananas, grenivka in pridih cimeta
okus: alkoholno bogat, zrel, kompleksen

Traminec – poznamo dve različici, zato ločimo traminec in dišeči traminec. Kot pove ime gre za aromatično sorto, ki ima v Sloveniji odličen sloves. Lahko je povsem suho vino ali pa visok predikat.
sinonim: gewürztraminer, traminer
barva: rumena z zlatimi odtenki
vonj: lipovo cvetje, vrtnice
okus: sladkost, manj kisel, ekstraten

Rumeni muškat – je aromatična sorta, ki je razširjena v vseh vinorodnih deželah in prav povsod izkaže posebne vonjalne značilnosti. V Podravju bo aroma bolj cvetna in fina, v Posavju elegantna in polnejša in v Primorski deželi sestavljena in izrazita.
sinonim: gelber muskateller, muscat à petits grains
barva: zlato rumena
vonj: muškat, limona, vanilija
okus: srednje poln, pogosto sladkast, zelo obstojen


Rizvanec – v zadnjih letih popularno mlado vino, ki nima potenciala za staranje. Zelo redko najdemo to sorto kot samostojno vino oz. blagovno znamko.
sinonim: Mueller- Thurgau
barva: svetla do nežno rumena
vonj: rahlo aromatičen, tudi rastlinski
okus: srednje poln in mil

Modra frankinja – ponavadi srednje polno vino, ki ga odlikuje prijeten rastlinski značaj in rahla pikantnost. Lahko je razmeroma preprosto in pitko vino, lahko pa je tudi resna rdečina. Odločitev je v rokah vinogradnika in vinarja.
sinonim: blaufränkisch
barva: živahno rdeča
vonj: robide, murva, čokolada
okus: zaznavamo kisel, srednje poln, dokaj harmoničen

Modri pinot – skoraj ni resnega penečega vina, ki poleg chardonneya ne bi vključil tudi modri pinot in skorajda ne more biti moderne vinorodne dežele, ki se ne bi poizkusila s pridelavo sorte, ki ji vinarji pripisujejo zahtevnost in razvajenost. Zelo modna.
sinonim: pinot noir
barva: značilno opečnato rdeča
vonj: jagode, češnje, kava, usnje
okus: nežno kiselkast, eleganten, vabljiv

Kerner – je sorta, ki je po aromatskih značilnostih podobna renskemu rizlingu. Svoje čase je bila zelo popularna, ker je lahko tudi v slabih letih lepo dozorela. Odlikuje se tudi po predikatnih vinih. V zadnjih letih se ni širila.
barva: svetlo slamnata
vonj: rahla muškatna cvetica, tudi cvetna
okus: poln, pogosto s nepovretim sladkorjem

Muškat ottonel – srednje pozna sorta, ki se odlikuje z harmonično muškatno cvetico, ki je manj agresivna, kot pri rumenem muškatu. V Sloveniji ni zelo razširjena pa vendar ima svoje zagovornike.
sinonim: muscat ottonel
barva: nežno rumena
vonj: fina muškatna in cvetna
okus: zmerno kisel in srednje poln

Syrah – v zadnjih letih najbolj popularna sorta na svetu, ki se vedno bolj širi na vseh kontinentih. Zahteva obilo sonca, saj le v polni zrelosti izrazi ves potencial.
sinonim: shiraz
barva: temno rubinasta, globoka
vonj: izrazito saden, balzamičen
okus: zelo poln, strukturen in kompleksen

Zeleni silvanec – nekoč zelo popularna sorta je izgubila zalet. Zaradi fine, nežno vinske arome ni ulovila velikega števila pivcev. V Sloveniji jo najdete samo na Štajerskem.
sinonim: gruner silvaner
barva: zelo svetlo rumenkasta
vonj: rahlo cveten in saden
okus: srednje poln z rahlo kislim poudarkom, pitek

Zweigelt – zelo redka sorta v Sloveniji, vsega skupaj okoli 160 hl, vendar se število ljubiteljev povečuje. Nekaj bolj razširjena v sosednji Avstriji.
barva: temno češnjevo rdeča
vonj: saden, po slivi z rastlinskim poudarkom
okus: srednje poln do poln, z lepimi tanini, obstojen

Gamay – v Sloveniji ni veliko pridelovalcev, ki bi sorto stekleničili kot samostojno vino. Tako najbolj znani gamayi prihajajo iz Bizeljskega. Sorta je primerna za pitje, kot mlado vino omogoča pa tudi srednje dolgo arhiviranje.
barva: temno rubinasta
vonj: po drobnih sadežih
okus: srednje poln in obstojen


RAZŠIRJENE UDOMAČENE IN TRADICIONALNE SORTE


Laški rizling – je udomačena sorta v Podravju, Posavju in v Vipavski dolini na Primorskem. Gre za najbolj razširjeno sorto v Sloveniji, ki ji po dolgih letih ugled ponovno raste. Je sorta, ki lahko obilno rodi, a tedaj je vino lahno in pitko. Aromatske značilnosti so prej nevtralne kot izrazite. Še najbolj do izraza pride mineralnost vina. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da sorta lahko ponudi izjemna predikatna vina. Tako se izkaže, da ne smemo verjeti stereotipu, da so določene sorte boljše od drugih. Skoraj vse je odvisno od vinogradnika in vinarja.
sinonim: welschriesling
barva: zelenkasto rumena
vonj: limona, zgodnja jabolka, milo cvetličen
okus: lahkoten , svež

Malvazija – vedno bolj pomembna sorta za celotno Primorsko deželo. Možna raznovrstna uporaba, vključno s peninami, barikiranimi vini in predikati.
sinonim: malvasia, malvasie blanche
barva: slamnato rumena z zelenimi odtenki
vonj: eksotično sadje, akacija
okus: temperamenten, svež, blaga grenčiča

Refošk – najbolj razširjena sorta v Slovenski Istri. Je zelo posebna, saj daje rdeče vino s poudarjeno kislostjo, kar ni usklajeno z mednarodnim okusom. Izrazito umeščena v lokalno okolje.
sinonim: refosco d' Istra,
barva: intezivno rdeča z vijoličastim odtenkom
vonj: višnja, malina, minerali
okus: kiselkast, malo trpek, dokaj harmoničen

Rebula – odlikuje jo raznovrstna uporaba: od preprostega vina do predikatov, vin iz sušenega grozdja ter posebnih vin pridelanih z maceracijo drozge.
sinonim: ribolla gialla
barva: snežno rumena z zelenimi odtenki
vonj: prikrito saden in cedra
okus: živahen, piten

Šipon – po razprostranjenosti druga sorta v Podravju. Sodi med avtohtone in tradicionalne sorte. Legenda pravi, da je ime nastalo iz francoskega »si-bon«, kar pomeni tako dobro, kar naj bi bili vzkliki križarjev, ki so na poti do Jeruzalema prešli naše kraje. Sorta nima mednarodne veljave, pa vendar imam vino identiteto, ki jo izkaže skozi mineralnost. Podobno kot pri laškem rizlingu lahko tudi šipon ponudi dnevno spremljavo ali visok predikat. Ponavadi se potrudimo, da šipon okusi vsak gost.
sinonim: furmint
barva: zelenkasto rumena
vonj: limeta, včasih ananas
okus: mineralen in zanimiv

Ranina – menda je sorta križanec med belim pinotom in zelenim silvancem. Od pinota je prinesla polnost od silvanca pa eleganco v aromi. Pripisujemo ji avtohtonost. Je zelo zgodnja sorta, zato tudi tako ime. Sorta je primerna tudi za predikatna vina.
sinonim: bouvier, radgonska ranina
barva: gosta rumenkasta
vonj: poudarjeno cveten, po lipi
okus:ekstrakten, širok


REDKE UDOMAČENE IN TRADICIONALNE SORTE



Pinela – najdemo jo le v Vipavski dolini in le malo na Krasu. V naših krajih je poznana že od leta 1932. Sorta daje zelo polna vina, ki lahko spremljajo zahtevnejše jedi.
sinonim: pinella
barva: rumenkasta
vonj: cvetlično saden in zaokrožen
okus: uravnotežen, krepek, dolg zaton

Zelen – značilna sorta za zgornjo Vipavsko dolino. Konzorcij Zelen skrbi za originalne polnitve. Sorta ima v Sloveniji velik ugled in se ne najde nikjer drugje.
sinonim: vipavski zelen
barva: slamnato rumena z opaznimi zelenimi odtenki
vonj: jabolka, hruške, rožmarin
okus: zrel, pikanten

Žametovka – na Lentu v Mariboru imajo več kot 400 let staro trto žametovke, ki še vedno vsako leto rodi. Opisana je v Guinnesse knjigi rekordov.
sinonim: Kölner Blauer
barva: svetlo rdečkasta,
vonj: izrazito saden, po malini
okus: lahek, kiselkast, svež

Vitovska grganija – sorta se najde na slovenskem in italijanskem delu Krasa in postaja zelo modna. Poreklo ni pojasnjeno. Pogosto jo zamenjujejo za rebulo, kar je napačno.
sinonim: vitovska
barva: slamnato rumena
vonj: svež, saden, rahlo mineralen
okus: lahkoten, ker vino nima visokega alkohola, prijetno kiselkast

Rumeni plavec- včasih razširjena sorta se najde le na Bizeljskem. Če trs ni preobremenjen je vino srednje polno.
barva: slamnato rumena, intenzivna
vonj: saden, po hruški
okus: srednje poln do poln, bogat

Ranfol – doma na Štajerskem in nekoč precej razširjena sorta. Danes večinoma konča v zvrsteh, registriranih je le 550 litrov v celi Sloveniji.
barva: slamnata, zelo svetla
vonj: cvetno saden
okus: lahen, pitek, kiselkast

Kraljevina – je sorta, ki veliko rodi in na soncu dobi rahlo rdečkast odtenek. Je obvezna sestavina cvička, zato je težko najti samo.
barva: zelo svetla, rumenkasta
vonj: nevtralen, blago cveten
okus: lahkoten,

Cipro – ponovno odkrita sorta v Slovenski Istri, ki pridobiva na ugledu. Zelo redka.
barva: izrazito rdeča
vonj: muškaten
okus: topel, gladek

Šentlovrenka – včasih je bila bolj popularna kot danes in je bila namenjena cvičku. Večino šentlovrenke konča v različnih rdečih zvrsteh zelo pitkih vina. Najde se jo predvsem v Posavju. Krepkih, težkih vin iz te sorte pri nas ne pridelujemo.
sinonim: St. Laurent
barva: jagodna z vijoličastim odtenkom
vonj: prijetno saden z rahlo izstopajočo malino
okus: srednje poln, enostaven in eleganten


Vir: R. Štabuc, S. Hauptman, A. Škvarč, M. Brdnik, J. Maljevič, E. Novak, S. Vršič, Slovenske trte in vina v Evropski uniji, Zbornik referatov 3. SVVK, MB 15.-16. nov 07,
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev  in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke