OSNOVNI PODATKI O VINOGRADNIŠKO VINARSKI SLOVENIJI:
- Vinorodno območje Slovenije se deli na tri dežele in devet okolišev.
- V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov (iz letalskih posnetkov je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov).
- Pridelek se redno prijavlja iz 13.400 ha vinogradov.
- V RPGV je vpisanih 28.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina.
- Za stekleničenje je registriranih skoraj 1800 pridelovalcev, od tega je 16 večjih (preko 500.000 litrov letno).
- Ocena pridelave v RS je med 80 in 100 mio litri vina, pri čemer ga je cca. 40% za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Po podatkih MKO je v register skupno prijavljenih 55 mio litrov vina letnika 2011.
- Pridelava glede na kakovostne razrede je: 9 odstotkov vrhunskih vin, 54 odstotkov kakovostnega vina in 37 odstotkov deželnega vina. Glede barve vina je razmerje približno 27% na strani rdečih vin in 63% na strani belih vin, 10 % predstavljajo peneča in roze vina.
- Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina pridelano na določenem pridelovalnem območju (70%).
- Na vinorodnem območju Slovenije se prideluje 52 sort vinske trte, od tega 37 belih in 15 rdečih.
- Letna poraba vina na prebivalca je ocenjena na okrog 40 litrov.
- Uvoz in izvoz sta v zadnjih letih uravnotežena. Uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje.
- Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja.
Zakaj niso vsi pridelovalci vpisani v register?
Razlog za velik del neregistrirane pridelave je deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski obvezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda oziroma tudi manj, če pridelek tržijo, deloma pa tudi v izogibanju prijavam s ciljem izogibanja administrativnim postopkom – predvsem pa obdavčitvi.
Tabela: Razdrobljenost pridelave (velikostni razredi glede na površino vinogradov, ki jih obdeluje posamezen pridelovalec; vir MKO - RPGV, stanje 11.1.2012)
Velikostni razred |
Površina vinogradov (v ha) |
Število pridelovalcev |
< 0,1 ha |
572 (4%) |
7668 (28%) |
0,1 - 0,5 ha |
3213 (20%) |
14883 (54%) |
0,5 - 1,0 ha |
1656 (10%) |
2375 (9%) |
1,0 - 2,0 ha |
2112 (13%) |
1439 (5%) |
2,0 - 5,0 ha |
2723 (17%) |
890 (3%) |
>5,0 ha |
5818 (36%) |
399 (1%) |
Po izračunu KIS je ekonomska pridelava možna nad 5 ha. Glede na velikostno strukturo imajo izvozni potencialni sledeči okoliši: Brda, Slovenska Istra, Vipavska dolina, Štajerska Slovenija. Kras in Bizeljsko ter ostali okoliši zanimivi le zaradi posamičnih pridelovalcev.
Kolikšna je količina pridelka po letih in kolikšne so zaloge ?
Tabela: Količina pridelka po letih, prijavljena v register pridelovalcev grozdja in vina (v 1000 litrih; vir: MKO -RPGV)
2001 |
2002 |
2003 |
2004 |
2005 |
2006 |
2007 |
2008 |
64.495 |
53.970 |
51.976 |
61.849 |
53.255 |
49.758 |
64.088 |
52.071 |
2009 |
2010 |
2011 |
41.245 |
38.095 |
34.679 |
Tabela: Gibanje zalog po letih (v 1000 litrih; vir: MKO -RPGV; stanje zalog na dan 31.7.)
2001 |
2002 |
2003 |
2004 |
2005 |
2006 |
2007 |
2008 |
31.100 |
34.900 |
31.500 |
34.400 |
39.200 |
35.400 |
32.359 |
37.794 |
2009 |
2010 |
2011 |
41.245 |
38.095 |
34.679 |
Koliko vina uvozimo in koliko ga izvozimo?
Tabela: Uvoz / Izvoz (v 1000 kg)
Leto |
2001 |
2002 |
2003 |
2004 |
2005 |
2006 |
2007 |
2008 |
2009 |
Uvoz |
5.598 |
3.430 |
4.805 |
5.142 |
4.892 |
6.229 |
6.703 |
6.855 |
6.500 |
Izvoz |
13.321 |
11.187 |
5.972 |
4.800 |
4.279 |
5.220 |
4.317 |
5.117 |
6.200 |
Leto |
2010 |
2011 |
Uvoz |
7.175 |
9.931 |
Izvoz |
5.226 |
5.572 |
Vir: SURS / MKO
Kolikšna je vrednost izvoza in kolikšna uvoza?
Za leto 2010 predstavlja vrednost izvoza 8.9 mio EUR, uvoza pa 7.2 mio EUR. Za leto 2011 beležijo izvoz v vrednosti 9.4 mio evra, uvoz pa 8.67 mio evra. V letu 2012 se uvoz giblje v vrednosti 8.9 mio EUR izovz pa 8.6 mio EUR.
Kateri trgi so glavni za slovensko vino?
V letu 2011, po podatkih SURS, smo izvozili največ na trge držav: Francije, ZDA, Hrvaške, Kitajske, Bosne in Hercegovine ter Srbije.
Katere so glavne uvoznice na naš trg?
V letu 2011 so: Italija, Francija, Nemčija Avstrija ter Makedonija.