OSNOVNI PODATKI O VINOGRADNIŠKO VINARSKI SLOVENIJI:

• Vinorodno območje Slovenije se deli na tri dežele in devet okolišev.
• V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov (iz letalskih posnetkov je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov).
• Pridelek se redno prijavlja iz 13.400 ha vinogradov.
• V RPGV je vpisanih 28.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina.
• Za stekleničenje je registriranih skoraj 1800 pridelovalcev, od tega je 16 večjih (preko 500.000 litrov letno).
• Ocena pridelave v RS je med 80 in 100 mio litri vina, pri čemer ga je cca. 40% za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Po podatkih MKO je v register skupno prijavljenih 55 mio litrov vina letnika 2011.
• Pridelava glede na kakovostne razrede je: 9 odstotkov vrhunskih vin, 54 odstotkov kakovostnega vina in 37 odstotkov deželnega vina. Glede barve vina je razmerje približno 27% na strani rdečih vin in 63% na strani belih vin, 10 % predstavljajo peneča in roze vina.
• Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina pridelano na določenem pridelovalnem območju (70%).
• Na vinorodnem območju Slovenije se prideluje 52 sort vinske trte, od tega 37 belih in 15 rdečih.
• Letna poraba vina na prebivalca je ocenjena na okrog 40 litrov.
• Uvoz in izvoz sta v zadnjih letih uravnotežena. Uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje.
• Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja.

Zakaj niso vsi pridelovalci vpisani v register?

Razlog za velik del neregistrirane pridelave je deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski obvezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda oziroma tudi manj, če pridelek tržijo, deloma pa tudi v izogibanju prijavam s ciljem izogibanja administrativnim postopkom – predvsem pa obdavčitvi.

Velikostni razred	Površina vinogradov (v ha)	Število pridelovalcev
< 0,1 ha	572    (4%)	7668  (28%)
0,1 - 0,5 ha	3213  (20%)	14883 (54%)
0,5 - 1,0 ha	1656  (10%)	2375   (9%)
1,0 - 2,0 ha	2112  (13%)	1439  (5%)
2,0 - 5,0 ha	2723  (17%)	890    (3%)
>5,0 ha	5818  (36%)	399    (1%)

Po izračunu KIS je ekonomska pridelava možna nad 5 ha. Glede na velikostno strukturo imajo izvozni potencialni sledeči okoliši: Brda, Slovenska Istra, Vipavska dolina, Štajerska Slovenija. Kras in Bizeljsko ter ostali okoliši zanimivi le zaradi posamičnih pridelovalcev.

Kolikšna je količina pridelka po letih in kolikšne so zaloge ?

Tabela: Količina pridelka po letih, prijavljena v register pridelovalcev grozdja in vina (v 1000 litrih; vir: MKO -RPGV)

2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008
64.495	53.970	51.976	61.849	53.255	49.758	64.088	52.071

2009	2010	2011
41.245	38.095	34.679

Tabela: Gibanje zalog po letih (v 1000 litrih; vir: MKO -RPGV; stanje zalog na dan 31.7.)

2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008
31.100	34.900	31.500	34.400	39.200	35.400	32.359	37.794

2009	2010	2011
41.245	38.095	34.679

Koliko vina uvozimo in koliko ga izvozimo?

Tabela: Uvoz / Izvoz (v 1000 kg)

Leto	2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008	2009
Uvoz	5.598	3.430	4.805	5.142	4.892	6.229	6.703	6.855	6.500
Izvoz	13.321	11.187	5.972	4.800	4.279	5.220	4.317	5.117	6.200

Leto	2010	2011
Uvoz	7.175	9.931
Izvoz	5.226	5.572

Vir: SURS / MKO

Kolikšna je vrednost izvoza in kolikšna uvoza?

Za leto 2010 predstavlja vrednost izvoza 8.9 mio EUR, uvoza pa 7.2 mio EUR. Za leto 2011 beležijo izvoz v vrednosti 9.4 mio evra, uvoz pa 8.67 mio evra. V letu 2012 se uvoz giblje v vrednosti 8.9 mio EUR izovz pa 8.6 mio EUR.

Kateri trgi so glavni za slovensko vino?

V letu 2011, po podatkih SURS, smo izvozili največ na trge držav: Francije, ZDA, Hrvaške, Kitajske, Bosne in Hercegovine ter Srbije.

Katere so glavne uvoznice na naš trg?

V letu 2011 so: Italija, Francija, Nemčija Avstrija ter Makedonija.