VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d.o.o.

Miklošičeva cesta 4
1000 Ljubljana
T: +3861 244 18 00
F: +3861 244 18 06
E-pošta: info@vinskadruzba.si

Že 45 let povezujemo tržne leaderje

OSNOVNI PODATKI O VINOGRADNIŠKO VINARSKI SLOVENIJI:


  • Vinorodno območje Slovenije se deli na tri dežele in devet okolišev.
  • V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov (iz letalskih posnetkov je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov).
  • Pridelek se redno prijavlja iz 13.400 ha vinogradov.
  • V RPGV je vpisanih 28.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina.
  • Za stekleničenje je registriranih skoraj 1800 pridelovalcev, od tega je 16 večjih (preko 500.000 litrov letno).
  • Ocena pridelave v RS je med 80 in 100 mio litri vina, pri čemer ga je cca. 40% za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Po podatkih MKO je v register skupno prijavljenih 55 mio litrov vina letnika 2011.
  • Pridelava glede na kakovostne razrede je: 9 odstotkov vrhunskih vin, 54 odstotkov kakovostnega vina in 37 odstotkov deželnega vina. Glede barve vina je razmerje približno 27% na strani rdečih vin in 63% na strani belih vin, 10 % predstavljajo peneča in roze vina.
  • Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina pridelano na določenem pridelovalnem območju (70%).
  • Na vinorodnem območju Slovenije se prideluje 52 sort vinske trte, od tega 37 belih in 15 rdečih.
  • Letna poraba vina na prebivalca je ocenjena na okrog 40 litrov.
  • Uvoz in izvoz sta v zadnjih letih uravnotežena. Uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje.
  • Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja.

Zakaj niso vsi pridelovalci vpisani v register?


Razlog za velik del neregistrirane pridelave je deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski obvezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda oziroma tudi manj, če pridelek tržijo, deloma pa tudi v izogibanju prijavam s ciljem izogibanja administrativnim postopkom – predvsem pa obdavčitvi.

Tabela: Razdrobljenost pridelave (velikostni razredi glede na površino vinogradov, ki jih obdeluje posamezen pridelovalec; vir MKO - RPGV, stanje 11.1.2012)
 Velikostni razred  Površina vinogradov (v ha)  Število pridelovalcev
 < 0,1 ha  572    (4%) 7668  (28%)
 0,1 - 0,5 ha  3213  (20%) 14883 (54%)
 0,5 - 1,0 ha  1656  (10%)  2375   (9%)
 1,0 - 2,0 ha  2112  (13%)  1439  (5%)
 2,0 - 5,0 ha  2723  (17%)  890    (3%)
 >5,0 ha  5818  (36%)  399    (1%)

Po izračunu KIS je ekonomska pridelava možna nad 5 ha. Glede na velikostno strukturo imajo izvozni potencialni sledeči okoliši: Brda, Slovenska Istra, Vipavska dolina, Štajerska Slovenija. Kras in Bizeljsko ter ostali okoliši zanimivi le zaradi posamičnih pridelovalcev.

Kolikšna je količina pridelka po letih in kolikšne so zaloge ?


Tabela: Količina pridelka po letih, prijavljena v register pridelovalcev grozdja in vina (v 1000 litrih; vir: MKO -RPGV)
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
64.495 53.970 51.976 61.849 53.255 49.758 64.088 52.071
2009 2010 2011
41.245 38.095 34.679

Tabela: Gibanje zalog po letih (v 1000 litrih; vir: MKO -RPGV; stanje zalog na dan 31.7.)
 2001  2002  2003  2004  2005  2006  2007  2008
 31.100  34.900  31.500  34.400  39.200  35.400  32.359  37.794
2009 2010 2011
41.245 38.095 34.679


Koliko vina uvozimo in koliko ga izvozimo?

Tabela: Uvoz / Izvoz (v 1000 kg)
Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Uvoz 5.598 3.430 4.805 5.142 4.892 6.229 6.703 6.855 6.500
Izvoz 13.321 11.187 5.972 4.800 4.279 5.220 4.317 5.117 6.200
Leto 2010 2011
Uvoz 7.175 9.931
Izvoz 5.226 5.572
Vir: SURS / MKO

Kolikšna je vrednost izvoza in kolikšna uvoza?

Za leto 2010 predstavlja vrednost izvoza 8.9 mio EUR, uvoza pa 7.2 mio EUR. Za leto 2011 beležijo izvoz v vrednosti 9.4 mio evra, uvoz pa 8.67 mio evra. V letu 2012 se uvoz giblje v vrednosti 8.9 mio EUR izovz pa 8.6 mio EUR.

Kateri trgi so glavni za slovensko vino?

V letu 2011, po podatkih SURS, smo izvozili največ na trge držav: Francije, ZDA, Hrvaške, Kitajske, Bosne in Hercegovine ter Srbije.

Katere so glavne uvoznice na naš trg?

V letu 2011 so: Italija, Francija, Nemčija Avstrija ter Makedonija.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev  in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke